Kolesarjenje

UČENJE KOLESARJENJA

(pridobivanje spretnosti vožnje s kolesom – po kurikulumu za vrtce)

Nekaj sončnih dni je še pred nami, s tem pa tudi možnost za učenje kolesarjenja vaših najmlajših. Da boste tudi starši lažje pristopili k temu, so spodaj opisane stopnje učenja kolesarjenja.

Nikoli ne smemo pozabiti, da učimo otroke, ki jim je najpomembnejša igra. Pred samim učenjem je pomembno, da otroka motiviramo in navdušimo za izbrano dejavnost. Otrok naj obvezno nosi zaščitno čelado, lahko pa tudi rokavice in ščitnike za komolce in kolena. Učenje naj bo oblikovano tako, da se otrok hkrati zabava in uči. Le tako bo užival v učenju in pridobil pozitiven odnos do kolesarjenja.

Stopnje učenja kolesarjenja

1. Prilagoditev kolesa

Prvi korak pri učenju je prilagoditev kolesa. Z otroškega kolesa odstranimo pomožna kolesa in pedala. Sedež spustimo do te mere, da ima otrok brez težav obe nogi hkrati na tleh.

2. Hoja in tek

Učenje začnemo s preprosto hojo in tekom na kolesu. Otrok sedi na sedežu in se poganja z nogami na tleh. Vajo poskušamo narediti hitreje. Med izvedbo smo kot pomoč neprestano ob otroku, da ga lahko ujamemo, če pade. Priporočeno je, da hodimo malenkost za otrokom.

3. Zaustavljanje

Na začetku je otroka treba naučiti varno zavirati. Zaviranje je odvisno od kolesa, saj nekatera otroška kolesa uporabljajo zavoro s premikom pedal v nasprotno smer poganjanja, druga pa imajo zavore na krmilu. Če so zavore na krmilu, je pomembno, da ima otrok dovolj velike in močne roke oziroma prste, da lahko zavira. Ključna je tudi pravilna nastavitev zavor.

4. Vožnja v prostem teku

Hojo in tek nadgradimo z občasnim dvigom nog in prosto vožnjo po dveh kolesih. Noge so še vedno dovolj blizu, da otrok lahko stopi na tla, če ga zanese. Ta vaja je zelo dobra za razvijanje ravnotežja. Otroka tudi preverjamo, kam gleda. Pomembno je, da ne gleda navzdol pod noge ali v krmilo, ampak da se nauči gledati pred sebe v smeri vožnje. Če gleda v smer vožnje, potem je to dober znak, da je na kolesu sproščen.

5. Vožnja v prostem teku z zavijanjem

Sprva naj otrok zavija le malenkost v desno in levo, nato pa mu lahko že postavimo nekaj stožcev, okoli katerih mora zavijati. Če otrok obvlada vožnjo v prostem teku in zna zavijati, je na kolesu sproščen, gleda v smer, v katero želi in če se zabava, potem je čas za naslednji korak.

6. Vožnja s pedali: prvi zagon

Otrok sedi na kolesu, pri čemer se njegova stopala še vedno dotikajo tal. Iz tega položaja naj dvigne eno nogo in jo postavi na pedalo. Zelo pomembna stvar pri prvem zagonu je pozicija pedala. Pedalo, na katerega bo otrok položil nogo, naj bo višje od drugega, zato da bo nanj lažje pritisnil. Otrokova naloga je, da z nogo pedal potisne navzdol, pri čemer se ustvari gibanje naprej. To vajo naj ponavlja z obema nogama.

7. Vožnja s pedali: pedaliranje in zavijanje

Ko se otrok nauči zagnati kolo, naj postavi na pedalo še drugo nogo in izmenično obrača pedala. Otroku lahko za začetek zagotovimo nekaj opore, tako da ga držimo za sedež. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da sam razvije občutek ravnotežja in koordinacije. Med tem ko se sam poganja, naj otrok sprva poizkuša narediti blage zavoje, nato pa vedno daljše in bolj zaprte. Za večjo motivacijo mu lahko postavimo stožce. Zavoje lahko dela tudi okoli vas, pri čemer mu bodite kot izziv in pomoč v trenutku, ko jo potrebuje (prirejeno po: Kodrin, 2013).

Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje