OKTOBER PRI PISANČKIH

V mesecu oktobru smo se Pisančki veliko pogovarjali o jeseni, prepevali pesmici Kostanjček zaspanček, Živali jeseni ter bibarijo Miška in krt (vse je zapisala Mira Voglar).

Nadaljevali smo z branjem pod bralnim dežnikom. Večkrat smo prebirali pravljico Petelin in njegova suknjica iz knjige meseca Kotiček na koncu sveta (Anja Štefan). Prisluhnili smo tudi prijateljema, ki sta na začetku, malo sramežljivo, nato pa zelo ponosno pripovedovala vsebino knjige, ki sta jo izbrala za Ciciuhca.

V sklopu letošnje teme tedna otroka (prijaznost) smo še dodatno poudarjali pomen besed hvala in prosim. Igrali smo socialno igro: Čigav je copatek in bili pri njej pozorni na prijaznost (izvoli – hvala), zaplesali rajalne please in izrazni ples ob skladbi Štirje letni časi – jesen skladatelja Vivaldija. Posegali smo po malih inštrumentih, na katere smo z navdušenjem zaigrali.

Odpravili smo se na krajše in daljše sprehode, kjer smo opazovali spreminjanje narave, predvsem drevje in njihovo listje, ki se je obarvalo z jesenskimi barvami. Z listjem smo se igrali, ga nabirali in prinesli v igralnico, kjer smo ga položili med časopisni papir ter ga obtežili s knjigami (prešanje). Nabrali smo tudi divji kostanj, ki raste v našem drevoredu. V igralnici smo z njim sestavljali živali, ga preštevali in raziskovali količino kostanja skozi tehtanje. S pravim kostanjem pa smo kuhali kostanjevo juho in pekli kostanjevo torto.

V likovnem kotičku smo uporabljali tempera barve, z njimi ustvarili jesensko ozadje, na to pa s penasto gobico odtisnili kostanje. Izdelali smo tudi veliko oranžno rumeno dekoracijo v igralnici, na katero smo prilepili prešane liste.

Pred gibanjem smo se urili v usvajanju samostojnosti pri preoblačenju v športno opremo in skupaj s športno pedagoginjo v športni igralnici premagovali različne ovire.

Pri angleščini smo poslušali pravljico o čarovnici, prepevali pesmice in spoznavali nove besede.

  Zapisala : Alenka Gruber

OKTOBER PRI ZLATOOKIH

V mesecu oktobru smo najprej v namiznem kotičku izdelali koledar za tekoči mesec, s katerim otroci spremljajo potek dni in dogodke v skupini.

Obeležili smo tudi Teden otroka in razmišljali o pomenu letošnjega sporočila, ki se glasi: »Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala!«. Pogovarjali smo se o prijaznosti in hvaležnosti. Vsak otrok je zapisal svojo misel o tem, kdaj je prijazen in zakaj je hvaležen. Ker smo želeli, da bi tudi starši prebrali naša misli, izjave smo razmišljali, kam bi jih lahko zapisali. Otroci so predlagali, da jih zapišemo na jesensko listje. Odločili smo se, da zunaj poberemo pravo listje, ga posušimo in na barvan papir narišemo njegov obris. Tako so se otroške misli znašle na osrednji oglasni deski in poleg zanimivih izjav pričarale tudi jesensko vzdušje.

V likovnem kotičku smo ustvarjali na temo jeseni. Na jutranjem srečanju smo razmišljali, po katerih likovnih tehnikah najpogosteje posegamo in ugotovili, da največkrat rišemo z barvicami in flomastri. Otroke sva zato spodbudili, da tokrat uporabijo drugo likovno tehniko in odločili so se za tempera barve. Nastale so čudovite jesenske slike, ki krasijo zunanji pano pred igralnico, pa tudi notranji pano v skupini.

V športni igralnici smo zaplesali izrazni ples in ob klasični glasbi po posluhu ponazarjali jesensko listje. Igrali smo se tudi gibalni igri Črni mož in Dan/noč, ki sta otrokom prinesli veliko veselja.

Pričeli smo z učenjem nove otroške pesmice z naslovom Jesensko listje, avtorja Josepha Haydna.

Odpravili pa smo se tudi do knjižnice Šiška, kjer smo si izposodili knjigo meseca Repa Velikanka, avtorja Alekseja Tolstoja. Uporabili jo bomo v mesecu novembru.

Redno smo skrbeli za sobne rastline in rastline v cvetličnem koritu, za kar so pridno poskrbeli dežurni pomočniki. Uredili smo tudi zeliščno gredico - postrigli zelišča, ki smo jih pripravili za sušenje in populili plevel. Obrezali pa smo tudi potoniko, da bo pripravljena na hladnejše dni. Nekaj drobnjaka iz naše zeliščne gredice pa smo dodali kar v juho pri kosilu. Skupaj s Pisančki smo na zunanjem igrišču postavili ptičjo hišico. Ker si ptice še lahko same poiščejo hrano, smo se dogovorili, da z nasutjem semen še malo počakamo.

Predšolski otroci so se udeležili tridnevnega tečaja rolanja, kjer so se učili osnov: kako pravilno pasti, vstati, se ustaviti, začetni rolerski korak, nadaljevali pa so z limoncami, zavoji in poligonom. Odpravili smo se tudi na pohod na Rožnik, kjer smo uživali  v jesenskih barvah po poti pa smo nabrali tudi kostanj.

Pri uricah angleščine smo začeli spoznavati dele telesa (body parts), ponovili barve in se naučili dve novi angleški pesmici: Head, shoulders, knees and toes in I've got ten little fingers. Ponovili smo tudi izštevanko Number one, look at the sun, ki smo se jo naučili v lanskem šolskem letu in začeli obravnavati prevozna sredstva: bus, car…

Zapisala: Karin Vecchiet

LETOVANJE RANČ PREBIL

Zlatooki smo že v petek pred letovanjem pripravili skupno potovalko, v katero smo zložili nekaj igrač, likovne pripomočke, bele liste, knjige, in druge stvari, ki bi nam krajšale čas, če bi to potrebovali.

V ponedeljek smo se polni pričakovanj odpravili novi izkušnji naproti. Veselje se je čutilo že na avtobusu, ki je bil tokrat manjši in tako smo se tudi vsi slišali med seboj. Na poti smo opazovali pokrajino in živali, ki so nas spremljali do cilja.

Ob prihodu na ranč nas je pričakal Jure, ki nam je najprej ponudil sadno malico in domač bezgov sok, nato pa nas je popeljal na krajši ogled ranča. Predstavil nam je vse konje, teh je kar 23, ter nam razkazal pokrito manežo, kjer smo kasneje pogosto preživljali čas, saj je bilo vreme precej muhasto. Sledilo je prvo sedlanje konja in jahanje. Na ranču smo imeli veliko prostora za igro, v maneži pa so bila tla prekrita z mivko, kar je še dodatno povečalo veselje pri igri. Med čakanjem na večerjo ali različne druge dejavnosti smo se zabavali z družabnimi igrami in ročnim nogometom, nad katerim smo bili izredno navdušeni.

Če smo prvi dan jahali ob pomoči Jureta, ki je vodil konja, smo že v naslednjih dneh vadili samostojno jahanje - naučili smo se kako konja usmeriti v željeno smer, ustaviti in spodbuditi k hoji oziroma nadaljevanju. Posebej smo uživali, ko smo konje Missy, Tinky in Maja pokrtačili ter jih pripravili na terensko jahanje. Jahanje v maneži je zanimivo, vendar nas je terensko jahanje še bolj navdušilo. Opazovali smo jesensko pokrajino, krošnje dreves, se podili po poteh in pomagali voditi konje. Po vrnitvi na ranč smo opazovali čiščenje ograd in pomagali pri delitvi večerje za konje - sena.

Naslednje dopoldne smo tudi sami počistili zunanje ograde, nato pa smo konja Silva in Maja pripravili na dopoldansko jahanje. Po jahanju smo si ogledali kako se konja tudi stušira. Tudi to je bilo zanimivo doživetje. Jure nam je v maneži vsak dan pripravil različne poligone, ki so bili iz dneva v dan zahtevnejši. Po popoldanskem jahanju smo imeli nekaj prostega časa in smo se odpravili na sprehod po gozdni potki. Naredili smo krožno pot do sosednje vasi, kjer smo opazovali kmetije, delovne stroje, živali, buče in prijazne domačine, ki so nas pozdravljali. Po vrnitvi smo se posladkali s palačinkami, zvečer pa nas je čakal nočni pohod z lučkami. Na poti smo opazovali gobe, mah na drevesih, štore zanimivih oblik in prisluhnili zvokom narave – čeprav smo poleg letala slišali predvsem tišino.

Na predzadnji dan smo konja Silva in Huga ponovno pripravili za terensko jahanje, tokrat do prav posebnega cilja – izvira, kjer smo lahko poskusili izvirsko vodo. Ta dan je bil res nekaj posebnega, saj smo poleg terenskega jahanja doživeli še vožnjo na traktorski prikolici. Jure nam je pokazal kako konjem pripravi svežo travo, nato pa nas je čisto počasi zapeljal nekaj krogov po maneži. Po večerji je sledil žur v pižamah. Tokrat brez disko lučk, a z veliko smeha in učno uro kavbojskega plesa.

Otroci so se odlično odrezali, zato jih kar spodbudite naj vam pokažejo nekaj novih plesnih gibov. Zadnji dan na ranču smo preživeli v družbi konjev, ponovili vse kar smo se v tem tednu naučili in se še zadnjič zapeljali po maneži s traktorsko prikolico. Naša dogodivščina je prišla do konca, ranču in konjem smo pomahali v slovo.

Zapisala: Karin Vecchiet

SEPTEMBER PRI PISANČKIH

Pisančki smo pogumno zakorakali v novo šolsko leto. Spoznali smo novega prijatelja in mu skozi igro predstavili naš dan. Prebirali smo slikanico Pismo (Irene Verdu) in se ob njej pogovarjali o prijateljstvu, ter čustvih.

Zelo radi smo prepevali otroške pesmice, ki smo jih spoznali že v preteklem letu. Najraje smo prepevali pesmice o dežju, katere pospremimo tudi z gibom. Starim smo dodali novo, z naslovom Dežek (Janez Bitenc). Zaplesali smo rajalni ples Ringa-raja in ob klasični glasbi izrazni ples, kjer smo postali kapljice dežja.

V knjižnem kotičku smo postavili bralni dežnik, pod katerim smo poslušali pravljice iz slikanic, ki so nam jih prebrale mamice in očki. Radi smo prisluhnili glasbeni pravljici Tri muce (Janez Bitenc). Tudi sami smo pod dežnikom posegali po kartonkah, slikanicah in Cicidojih.

V evropskem tednu mobilnosti smo se pogovarjali o vrstah vozil, s katerimi smo se tudi igrali. V revijah smo poiskali različna prevozna sredstva, jih označili, fotokopirali, izstrigli in nalepili na plakat. Spoznali smo besedo mobilnost.

Na sprehode smo se odpravili z Bibo. Opazovali smo naravo, ki nas obdaja in si je že začela oblačiti jesenske barve. Z navdušenjem smo hodili po jesenskem listju in prisluhnili njegovemu šelestenju. Nekaj pozornosti smo namenili tudi pticam in prisluhnili njihovemu petju.

Pri prvih uricah gibanja smo z našo športno pedagoginji s premagovanjem različnih ovir razvijali svoje gibalne spretnosti. Skupaj z Zlatooki smo se odpravili na jesenski kros, kjer smo prav vsi prmagali razdaljo, ki nam je bila določena. Opravili smo tudi prvi pohod, ki smo ga izvedli v okviru Malega sončka.

Pri angleščini smo prepevali pesmice, prebirali knjigice in se igrali igrice. Poslušali smo melodiko angleškega jezika in spoznavali barve, živali…

Zapisala: Alenka Gruber

SEPTEMBER PRI ZLATOOKIH

Na prvi vrtčevski dan smo v skupini z veseljem pozdravili nekaj novih prijateljev. Da bi se med seboj bolje spoznali, smo se na jutranjem srečanju igrali socialno igro Pismo. Namen igre je bil spodbujati medsebojno spoznavanje, sprejemanje in grajenje občutka pripadnosti skupini. Otroci so si tudi narisali svoj osebni znak, ki jih bo spremljal skozi celo vrtčevsko leto. Znake sedaj uporabljamo za označevanje ležalnikov, garderobnih poličk, ter mest za dežurne pomočnike. Na ta način otroci lažje prepoznajo svoje stvari in razvijajo občutek samostojnosti. Svojo domišljijo in ustvarjalnost so izrazili tudi pri okraševanju likovnih map, ki bodo služile kot prostor za shranjevanje njihovih likovnih izdelkov. V začetnih tednih smo se osredotočili predvsem na vzpostavljanje dnevne rutine in raziskovanje kotičkov, postopoma pa smo nadaljevali z dejavnostmi, povezanimi z našo začetno temo. V novem šolskem letu smo uvedli tudi uporabo prtičkov pri obrokih, s čimer spoznavamo osnovna pravila vedenja pri mizi in oblikujemo kulturne navade. Ob tem pa razvijamo tudi prostorsko orientacijo, saj se učimo prepoznavati levo in desno stran. Tudi v letošnjem šolskem letu nadaljujemo z izdelavo lastnega koledarja, tokrat za mesec september.

Knjiga, s katero smo začeli šolsko leto, je slikanica Pismo avtorice Irene Verdú. Zgodba nas je spodbudila k razmišljanju o prijateljstvu ter pomenu prijaznih besed in misli, ki jih namenimo drug drugemu. Ogledali smo si dekoracijo, ki krasi naš vrtec, knjigo večkrat skupaj prebrali, predvsem pa nam je služila kot izhodišče za številne dejavnosti. Pogovarjali smo se o tem, komu bi sami poslali pismo in kakšno lepo misel ali željo bi vanj zapisali. Na jutranjih srečanjih smo se pogovarjali o pismih – kako so jih ljudje pisali nekoč, kako so si med seboj pošiljali sporočila, kako je pismo videti in kdo ga raznaša. Spoznali smo tudi poštni rog in ob koncu meseca prišli do poklica poštarja. Našo temo smo poskušali vključiti v vse kotičke. V namiznem kotičku so otroci iz Lego kock sestavili poštni nabiralnik, v likovnem kotičku smo ustvarjali na temo. Otroci so narisali svoj najljubši lik ali nekaj kar so si zapomnili iz slikanice. Nastale risbice smo razstavili v naši igralnici. V knjižnem kotičku smo veliko pisali pisma. Predšolski otroci so s pomočjo črkovne stavnice sami napisali, komu je pismo namenjeno, izdelali so tudi svoje kuverte. Poustvarili smo znak Pošte Slovenije, ki smo ga prilepili na poštarsko torbo, katero smo nato uporabljali v igri vlog, v kotičku za dom in družino. Ugotavljali smo kako je pismo opremljeno in si ogledali različne poštne znamke.

Vstopili smo v Nacionalni mesec skupnega branja, ki spodbuja in bogati bralno kulturo. Zlatooki smo tudi letos v igralnici postavili bralni dežnik, pod katerim že gostimo in še bomo gostili starše, ki nam preberejo kakovostno literaturo. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem staršem, ki ste že prišli in nam doživeto prebrali pravljico, pa tudi tistim, ki to še nameravate storiti. Veseli bomo tudi, če skupaj z otrokom izberete slikanico, ki jo bova nato skupaj z otrokom pod bralnim dežnikom prebrali vzgojiteljici. Otroci so že začeli s pripovedovanjem izbranih slikanic v okviru projekta Ciciuhec, s čimer bogatimo besedni zaklad ter jih spodbujamo k nastopanju pred skupino. Če otrok tega ne želi, lahko knjigo predstavi le vzgojiteljicama, kar mu omogoča, da sodeluje v dejavnosti na način, ki mu je prijeten in spodbuden.

Obeležili smo tudi Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto spodbuja trajnostno mobilnost in uporabo okolju prijaznejših prevoznih sredstev. Na jutranjem srečanju smo razmišljali kaj to sploh pomeni in naše misli, razlage tudi zapisali. Tudi letos smo Zlatooki beležili, kako prihajamo v vrtec - peš, s kolesom, skirojem, avtomobilom ali avtobusom. Na jutranjem srečanju smo skupaj pobarvali kvadratke, ki so ponazarjale prihod v vrtec, pregledali rezultate, prešteli pobarvane kvadratke na našem grafu, predšolski otroci pa so rezultate zapisali tudi s številkami. V namiznem kotičku smo z matematičnimi palčkami utrjevali matematični jezik ter izdelali legendo, ki prikazuje vrednost posamezne barvne palčke. Ob vsem tem smo se spomnili tudi na otroško pesem Kolesarska, avtorice Mire Voglar, ki smo se jo naučili že v prejšnjem šolskem letu in smo jo tudi tokrat zelo radi prepevali.

Mesec september je bil zelo aktiven tudi na področju gibanja, saj smo poleg tega, da smo začeli z vadbami z našo športno pedagoginjo Katarino Leben, smo izvedli tudi nekaj drugih aktivnosti. Pri kolesarjenju smo se razdelili v dve skupini. Mlajši Zlatooki so v drevoredu premagovali poligon pri čemer so upoštevali smer vožnje, varnostno razdaljo in pravočasno ustavljanje. Starejši otroci pa so se s kolesi zapeljali po Kosezah, kjer so se spoznavali in upoštevali osnove cestnoprometnih predpisov. Izvedli smo tudi jesenski kros, pri katerem so otroci pretekli različne razdalje - glede na skupino, v katero so vključeni v okviru programa Mali sonček. Poleg tega smo se udeležili tudi Množičnega teka, gre za tekaški dogodek Atletske zveze Slovenije.

Začeli smo z uricami angleščine, ki jih vodi anglistka Polona Mikuž. Ključni namen teh srečanj je, da se otroci učijo jezika na zabaven in igriv način, zato dejavnosti vključujejo različne gibalne igre, pesmice, izštevanke. Najprej smo se v angleščini na kratko predstavili: What's your name? My name is…; Nice to see you. Ponovili smo izštevanko o številih in utrjevali barve (blue, pink, black, yellow, orange). Poslušali smo zgodbo Pam and Rick, pri kateri smo spoznavali nove besede, nato pa se ob gibalni igri učili izrazov kot so: jump, turn, hop, skip,…

Poskrbeli smo tako za sobne rastline, koti tudi za cvetlično korito pred vrtcem. Rastline v slednjem smo redno zalivali in obrezovali suhe cvetove.

Za zaključek meseca smo obiskali Cankarjev dom, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo Jesen listka Timija, avtorja Lea Buscaglie, v izvedbi Slovenskega društva Hospic. Predstava govori o sprejemanju minljivosti in o lepoti življenja v vseh njegovih obdobjih. Po vrnitvi v vrtec smo se pogovarjali o tem, kaj so videli in kako so doživeli predstavo. Otroci so pokazali veliko radovednosti tudi glede otrok s posebnimi potrebami, ki so bili prav tako gledalci predstave. Tudi o tem smo se z otroki odprto in spoštljivo pogovorili, ter otrokom pomagali razumeti pomen sprejemanja drugačnosti in sočutja.

Zapisala: Karin Vecchiet