DEJAVNOSTI Z ŽOGO V PREDŠOLSKEM OBDOBJU


(usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo – po kurikulumu za vrtce)


Prijateljstvo z žogo je za malčka veliko bolj pomembno, kot se nam zdi na prvi pogled. Gibalne igre z žogo so med otroki zelo priljubljena oblika gibanja in tudi druženja.


Pri delu v vrtcih pa se pogosto srečujemo z otroki, ki se žoge bojijo. Njim igre z žogo niso vir zabave in sprostitve, ampak vir strahu in stiske. Če se le da, se jim izognejo. Koliko gibalnih izkušenj pri tem ti otroci izgubijo, si lahko samo mislimo. Zato je pomembno, da otroka z žogo seznanimo že tedaj, ko je še čisto majhen. Zelo pomembno je, da starši poskrbijo, da ima njihov otrok že od vsega začetka življenja pri roki vedno vsaj eno žogo in da se z njo čim večkrat skupaj igrajo. S tem, prav tako kot z vsemi drugimi športnimi aktivnostmi, pozitivno vplivamo na otrokov gibalni, umski, socialni in telesni razvoj. Pomembno je, da igre prilagajamo starosti, spretnosti in stopnji razvoja otroka (prirejeno po: Battelino, 2010).


Če pri roki nimamo prave žoge, lahko uporabimo tudi preproste, doma ali v vrtcu narejene žoge iz pene, blaga ali papirja.


Temeljna gibanja z žogo so naslednja: nošenje žoge, usmerjanje ali vodenje žoge s kotaljenjem, vodenje žoge z roko, podajanje žoge, podajanje žoge z usmerjanjem, odbijanje žoge, lovljenje žoge, zaustavljanje žoge, meti žoge, udarci po žogi in brcanje žoge. Le-te lahko otroci izvajajo v obliki bolj ali manj zapletenih vaj in elementarnih igrah z žogo (prirejeno po: Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).


Različne dejavnosti z žogo v predšolskem obdobju vplivajo na razvoj koordinacije, preciznosti, moči ter ravnotežja. Situacijska gibanja z žogo dodatno vplivajo na razvijanje:

    • orientacije v prostoru,
    • hitrosti odzivanja,
    • pozornosti in
    • situacijskega mišljenja.


Skupinske dejavnosti z žogo spodbujajo tudi sodelovanje med otroki, spoštovanje pravil in strpnost.


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje