
V letošnjem šolskem letu smo v skupino sprejeli kar nekaj novih prijateljev, zato smo posebno pozornost namenili njihovemu vključevanju v skupino in ustvarjanju občutka pripadnosti. Na jutranjem srečanju smo izvedli socialno igro Mreža prijateljstva, saj smo želeli otrokom ponuditi dejavnost, ki jo nekateri že poznajo, vendar v popolnoma novem in še nepoznanem okolju. Ob skupnem prepletanju niti smo ustvarili simbolično mrežo, katere del je bil vsak otrok in s tem postal pomemben člen skupine. Otroci so si izdelali svoj osebni znak, ki jih bo spremljal skozi celo vrtčevsko leto. Osebne znake uporabljamo za označevanje različnih predmetov in dejavnosti – z njimi označujemo ležalnike, garderobne police, dežurne pomočnike in otrokovo izbiro posameznega kotička. Letos pa jih bomo ponovno uporabili za označevanje prisotnosti in odsotnosti otrok. Uporaba osebnih znakov otrokom omogoča lažje prepoznavanje svojih stvari, ter jih spodbuja k samostojnosti, organizaciji igre v igralnici, prevzemanju odgovornosti za svoje stvari in še marsikaj drugega. Svojo domišljijo in ustvarjalnost so izrazili tudi pri okraševanju likovnih map, ki bodo skozi leto služile kot prostor za shranjevanje njihovih likovnih izdelkov. V začetnih tednih smo se osredotočili predvsem na vzpostavljanje dnevne rutine ter spoznavanje in raziskovanje igralnice. Ob tem smo skozi mesec pripravili tudi vse pripomočke, ki jih bomo uporabljali skozi leto, kot so označevalci za kotičke, knjižice za projekt Ciciuhec, plakat za spremljanje pristnosti in odsotnosti otrok, itd. Ko so se otroci postopoma navadili na novo okolje in dnevno rutino smo začeli vključevati tudi dejavnosti povezane z našo začetno temo.
V mesecu septembru smo se posvetili naši prvi temi Najboljši jaz, ki smo jo spoznavali skozi istoimensko slikanico avtorice Nime Patel. Ogledali smo si dekoracijo, ki je v tem mesecu krasila naš vrtec, ter se ob njej pogovarjali o sebi, svojih značilnostih in tem, kaj nas dela edinstvene. V okviru socialne igre »Kdo sem?« smo se pogledali v ogledalo, povedali svoje ime in predstavili, kaj najraje počnemo. Pogovor smo nato razširili z vprašanji, ali smo vsi enaki, v čem se med seboj razlikujemo in ali so razlike vidne le na zunaj, ali se razlikujemo tudi po svojih lastnostih, interesih, sposobnostih in še čem drugem. V likovnem kotičku smo se s pomočjo ogledala narisali z akvarelnimi barvicami. Pri tem smo bili pozorni na svoje obrazne in druge značilnosti, ter poskušali v risbo vključiti čim več podrobnosti, po katerih se prepoznamo. V knjižnem kotičku smo z vsakim otrokom izvedli tudi individualni intervju. Otroci so odgovarjali na vprašanja, s katerimi smo spoznavali njihove interese, želje in druge značilnosti, ki jih opisujejo. V kotičku s kockami so otroci z duplo kockami konstruirali človeške figure. Pri ustvarjanju so jih med seboj razlikovali po barvi, obliki in drugih značilnostih ter tako tudi skozi konstrukcijsko igro raziskovali raznolikost ljudi.
Vstopili smo v Nacionalni mesec skupnega branja, ki spodbuja in bogati bralno kulturo, ter nas spodbuja k ustvarjanju prijetnega in spodbudnega bralnega okolja. Letošnje geslo »Branje je veselje« lepo povzema tudi naš cilj – otrokom približati knjigo kot vir veselja, doživetij in novih spoznanj. Tudi letos smo v igralnici postavili bralni dežnik, pod katerim gostimo starše, ki nam preberejo kakovostno otroško literaturo. Z bralnim dežnikom bomo nadaljevali tudi v oktobru. Hvala vsem staršem, ki ste se našemu povabilu že odzvali, bodisi z obiskom v igralnici, ali z izbrano slikanico, katero sva prebrali jaz in Alenka. V okviru projekta Ciciuhec so otroci že začeli s pripovedovanjem izbranih slikanic. S tovrstnim pripovedovanjem otroci bogatijo besedni zaklad ter pridobivajo izkušnje z nastopanjem pred skupino. Pri tem upoštevamo tudi otrokovo pripravljenost in željo po nastopanju. Če otrok ne želi pripovedovati pred celotno skupino, lahko izbrano knjigo predstavi le vzgojiteljicama, s čimer mu omogočamo, da pri dejavnosti sodeluje na način, ki mu je prijeten in spodbuden.
Obeležili smo tudi Evropski teden mobilnosti, ki spodbuja razmislek o trajnostni mobilnost in uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza. Na jutranjem srečanju smo se pogovarjali o tem, kaj trajnostna mobilnost sploh pomeni. Tudi letos smo v skupini Zlatooki spremljali, kako prihajamo v vrtec - peš, s kolesom, skirojem, avtomobilom ali avtobusom. Podatke smo prikazali s stolpičnim grafom. Pobarvali smo kvadratke, ki so predstavljali posamezne načine prihoda v vrtec, nato pa rezultate pregledali in prešteli. Štetje smo prepustili mlajšim otrokom, ki so tako utrjevali štetje, predšolski otroci pa so število prikazali tudi s številko in ga zapisali.
Mesec september je bil zelo aktiven tudi na področju gibanja. Poleg rednih vadb z našo športno pedagoginjo Katarino Leben smo izvedli tudi nekaj drugih aktivnosti. Pri kolesarjenju smo se razdelili v dve skupini. Mlajši zlatooki so v drevoredu premagovali poligon pri čemer so upoštevali smer vožnje, varnostno razdaljo in pravočasno ustavljanje. Starejši otroci pa so se s kolesi zapeljali po Kosezah, kjer so se spoznavali in upoštevali osnove cestnoprometnih predpisov. Izvedli smo tudi jesenski kros, pri katerem so otroci glede na starostno skupino v okviru programa Mali sonček, pretekli različne razdalje. Poleg tega smo se udeležili tudi Množičnega teka, tekaškega dogodka, ki ga organizira Atletska zveze Slovenije.
Začeli smo tudi z uricami angleščine, katerih vodenje je letos prevzela pedagoška vodja Anja Baš Macerl. Otroci so se seznanili z novimi pesmicami, barvami in jesenskim letnim časom skozi pripovedovanje zgodb, gibalne in plesne igre. V likovnem kotičku smo pripravili igro o barvah, s katero smo povezali ustvarjalno igro in učenje angleškega jezika. Otroci so barve razvrščali ter jih poimenovali tako v slovenskem, kot v angleškem jeziku. Obeležili smo tudi Evropski dan jezikov. Ob tej priložnosti smo si ogledali lutkovno predstavo Zlatolaska in trije medvedi v nemškem jeziku.
Na zunanjem igrišču smo v začetku meseca pobrali fige, ki smo jih ob sadni malici tudi poskusili. V zeliščni gredi smo odstranili plevel, prav tako pa smo skrbeli za sobne rastline in rastline v cvetličnem koritu.
Mesec september nam je minil zelo hitro. Otroci so se seznanili z dnevno rutino, postajajo vedno bolj samostojni in se zavedajo svoje okolice. Veliko novega in razburljivega nam bo sigurno prinesel tudi oktober. Se že veselimo.
Zapisala: Karin Vecchiet