Na prvi vrtčevski dan smo v skupini z veseljem pozdravili nekaj novih prijateljev. Da bi se med seboj bolje spoznali, smo se na jutranjem srečanju igrali socialno igro Pismo. Namen igre je bil spodbujati medsebojno spoznavanje, sprejemanje in grajenje občutka pripadnosti skupini. Otroci so si tudi narisali svoj osebni znak, ki jih bo spremljal skozi celo vrtčevsko leto. Znake sedaj uporabljamo za označevanje ležalnikov, garderobnih poličk, ter mest za dežurne pomočnike. Na ta način otroci lažje prepoznajo svoje stvari in razvijajo občutek samostojnosti. Svojo domišljijo in ustvarjalnost so izrazili tudi pri okraševanju likovnih map, ki bodo služile kot prostor za shranjevanje njihovih likovnih izdelkov. V začetnih tednih smo se osredotočili predvsem na vzpostavljanje dnevne rutine in raziskovanje kotičkov, postopoma pa smo nadaljevali z dejavnostmi, povezanimi z našo začetno temo. V novem šolskem letu smo uvedli tudi uporabo prtičkov pri obrokih, s čimer spoznavamo osnovna pravila vedenja pri mizi in oblikujemo kulturne navade. Ob tem pa razvijamo tudi prostorsko orientacijo, saj se učimo prepoznavati levo in desno stran. Tudi v letošnjem šolskem letu nadaljujemo z izdelavo lastnega koledarja, tokrat za mesec september.

Knjiga, s katero smo začeli šolsko leto, je slikanica Pismo avtorice Irene Verdú. Zgodba nas je spodbudila k razmišljanju o prijateljstvu ter pomenu prijaznih besed in misli, ki jih namenimo drug drugemu. Ogledali smo si dekoracijo, ki krasi naš vrtec, knjigo večkrat skupaj prebrali, predvsem pa nam je služila kot izhodišče za številne dejavnosti. Pogovarjali smo se o tem, komu bi sami poslali pismo in kakšno lepo misel ali željo bi vanj zapisali. Na jutranjih srečanjih smo se pogovarjali o pismih – kako so jih ljudje pisali nekoč, kako so si med seboj pošiljali sporočila, kako je pismo videti in kdo ga raznaša. Spoznali smo tudi poštni rog in ob koncu meseca prišli do poklica poštarja. Našo temo smo poskušali vključiti v vse kotičke. V namiznem kotičku so otroci iz Lego kock sestavili poštni nabiralnik, v likovnem kotičku smo ustvarjali na temo. Otroci so narisali svoj najljubši lik ali nekaj kar so si zapomnili iz slikanice. Nastale risbice smo razstavili v naši igralnici. V knjižnem kotičku smo veliko pisali pisma. Predšolski otroci so s pomočjo črkovne stavnice sami napisali, komu je pismo namenjeno, izdelali so tudi svoje kuverte. Poustvarili smo znak Pošte Slovenije, ki smo ga prilepili na poštarsko torbo, katero smo nato uporabljali v igri vlog, v kotičku za dom in družino. Ugotavljali smo kako je pismo opremljeno in si ogledali različne poštne znamke.

Vstopili smo v Nacionalni mesec skupnega branja, ki spodbuja in bogati bralno kulturo. Zlatooki smo tudi letos v igralnici postavili bralni dežnik, pod katerim že gostimo in še bomo gostili starše, ki nam preberejo kakovostno literaturo. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem staršem, ki ste že prišli in nam doživeto prebrali pravljico, pa tudi tistim, ki to še nameravate storiti. Veseli bomo tudi, če skupaj z otrokom izberete slikanico, ki jo bova nato skupaj z otrokom pod bralnim dežnikom prebrali vzgojiteljici. Otroci so že začeli s pripovedovanjem izbranih slikanic v okviru projekta Ciciuhec, s čimer bogatimo besedni zaklad ter jih spodbujamo k nastopanju pred skupino. Če otrok tega ne želi, lahko knjigo predstavi le vzgojiteljicama, kar mu omogoča, da sodeluje v dejavnosti na način, ki mu je prijeten in spodbuden.

Obeležili smo tudi Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto spodbuja trajnostno mobilnost in uporabo okolju prijaznejših prevoznih sredstev. Na jutranjem srečanju smo razmišljali kaj to sploh pomeni in naše misli, razlage tudi zapisali. Tudi letos smo Zlatooki beležili, kako prihajamo v vrtec - peš, s kolesom, skirojem, avtomobilom ali avtobusom. Na jutranjem srečanju smo skupaj pobarvali kvadratke, ki so ponazarjale prihod v vrtec, pregledali rezultate, prešteli pobarvane kvadratke na našem grafu, predšolski otroci pa so rezultate zapisali tudi s številkami. V namiznem kotičku smo z matematičnimi palčkami utrjevali matematični jezik ter izdelali legendo, ki prikazuje vrednost posamezne barvne palčke. Ob vsem tem smo se spomnili tudi na otroško pesem Kolesarska, avtorice Mire Voglar, ki smo se jo naučili že v prejšnjem šolskem letu in smo jo tudi tokrat zelo radi prepevali.

Mesec september je bil zelo aktiven tudi na področju gibanja, saj smo poleg tega, da smo začeli z vadbami z našo športno pedagoginjo Katarino Leben, smo izvedli tudi nekaj drugih aktivnosti. Pri kolesarjenju smo se razdelili v dve skupini. Mlajši Zlatooki so v drevoredu premagovali poligon pri čemer so upoštevali smer vožnje, varnostno razdaljo in pravočasno ustavljanje. Starejši otroci pa so se s kolesi zapeljali po Kosezah, kjer so se spoznavali in upoštevali osnove cestnoprometnih predpisov. Izvedli smo tudi jesenski kros, pri katerem so otroci pretekli različne razdalje - glede na skupino, v katero so vključeni v okviru programa Mali sonček. Poleg tega smo se udeležili tudi Množičnega teka, gre za tekaški dogodek Atletske zveze Slovenije.

Začeli smo z uricami angleščine, ki jih vodi anglistka Polona Mikuž. Ključni namen teh srečanj je, da se otroci učijo jezika na zabaven in igriv način, zato dejavnosti vključujejo različne gibalne igre, pesmice, izštevanke. Najprej smo se v angleščini na kratko predstavili: What's your name? My name is…; Nice to see you. Ponovili smo izštevanko o številih in utrjevali barve (blue, pink, black, yellow, orange). Poslušali smo zgodbo Pam and Rick, pri kateri smo spoznavali nove besede, nato pa se ob gibalni igri učili izrazov kot so: jump, turn, hop, skip,…

Poskrbeli smo tako za sobne rastline, koti tudi za cvetlično korito pred vrtcem. Rastline v slednjem smo redno zalivali in obrezovali suhe cvetove.

Za zaključek meseca smo obiskali Cankarjev dom, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo Jesen listka Timija, avtorja Lea Buscaglie, v izvedbi Slovenskega društva Hospic. Predstava govori o sprejemanju minljivosti in o lepoti življenja v vseh njegovih obdobjih. Po vrnitvi v vrtec smo se pogovarjali o tem, kaj so videli in kako so doživeli predstavo. Otroci so pokazali veliko radovednosti tudi glede otrok s posebnimi potrebami, ki so bili prav tako gledalci predstave. Tudi o tem smo se z otroki odprto in spoštljivo pogovorili, ter otrokom pomagali razumeti pomen sprejemanja drugačnosti in sočutja.



Zapisala: Karin Vecchiet