Zlatooki smo že v petek pred letovanjem pripravili skupno potovalko, v katero smo zložili nekaj igrač, likovne pripomočke, bele liste, knjige, in druge stvari, ki bi nam krajšale čas, če bi to potrebovali.

V ponedeljek smo se polni pričakovanj odpravili novi izkušnji naproti. Veselje se je čutilo že na avtobusu, ki je bil tokrat manjši in tako smo se tudi vsi slišali med seboj. Na poti smo opazovali pokrajino in živali, ki so nas spremljali do cilja.


Ob prihodu na ranč nas je pričakal Jure, ki nam je najprej ponudil sadno malico in domač bezgov sok, nato pa nas je popeljal na krajši ogled ranča. Predstavil nam je vse konje, teh je kar 23, ter nam razkazal pokrito manežo, kjer smo kasneje pogosto preživljali čas, saj je bilo vreme precej muhasto. Sledilo je prvo sedlanje konja in jahanje. Na ranču smo imeli veliko prostora za igro, v maneži pa so bila tla prekrita z mivko, kar je še dodatno povečalo veselje pri igri. Med čakanjem na večerjo ali različne druge dejavnosti smo se zabavali z družabnimi igrami in ročnim nogometom, nad katerim smo bili izredno navdušeni.


Če smo prvi dan jahali ob pomoči Jureta, ki je vodil konja, smo že v naslednjih dneh vadili samostojno jahanje - naučili smo se kako konja usmeriti v željeno smer, ustaviti in spodbuditi k hoji oziroma nadaljevanju. Posebej smo uživali, ko smo konje Missy, Tinky in Maja pokrtačili ter jih pripravili na terensko jahanje. Jahanje v maneži je zanimivo, vendar nas je terensko jahanje še bolj navdušilo. Opazovali smo jesensko pokrajino, krošnje dreves, se podili po poteh in pomagali voditi konje. Po vrnitvi na ranč smo opazovali čiščenje ograd in pomagali pri delitvi večerje za konje - sena.


Naslednje dopoldne smo tudi sami počistili zunanje ograde, nato pa smo konja Silva in Maja pripravili na dopoldansko jahanje. Po jahanju smo si ogledali kako se konja tudi stušira. Tudi to je bilo zanimivo doživetje. Jure nam je v maneži vsak dan pripravil različne poligone, ki so bili iz dneva v dan zahtevnejši. Po popoldanskem jahanju smo imeli nekaj prostega časa in smo se odpravili na sprehod po gozdni potki. Naredili smo krožno pot do sosednje vasi, kjer smo opazovali kmetije, delovne stroje, živali, buče in prijazne domačine, ki so nas pozdravljali. Po vrnitvi smo se posladkali s palačinkami, zvečer pa nas je čakal nočni pohod z lučkami. Na poti smo opazovali gobe, mah na drevesih, štore zanimivih oblik in prisluhnili zvokom narave – čeprav smo poleg letala slišali predvsem tišino.


Na predzadnji dan smo konja Silva in Huga ponovno pripravili za terensko jahanje, tokrat do prav posebnega cilja – izvira, kjer smo lahko poskusili izvirsko vodo. Ta dan je bil res nekaj posebnega, saj smo poleg terenskega jahanja doživeli še vožnjo na traktorski prikolici. Jure nam je pokazal kako konjem pripravi svežo travo, nato pa nas je čisto počasi zapeljal nekaj krogov po maneži. Po večerji je sledil žur v pižamah. Tokrat brez disko lučk, a z veliko smeha in učno uro kavbojskega plesa.

Otroci so se odlično odrezali, zato jih kar spodbudite naj vam pokažejo nekaj novih plesnih gibov. Zadnji dan na ranču smo preživeli v družbi konjev, ponovili vse kar smo se v tem tednu naučili in se še zadnjič zapeljali po maneži s traktorsko prikolico. Naša dogodivščina je prišla do konca, ranču in konjem smo pomahali v slovo.


Zapisala: Karin Vecchiet