Sam

Niz dogodkov in odločitev na Pokljuki je botrovalo, da v roki držite našo prvo revijo, ki smo jo poimenovali Metuljev let.

Prvo? Ja, prvo.

Prizadevala si bom za ťizdajoŤ še kakšne številke in vas že danes vabim k soustvarjanju naslednje.

V vseh teh letih delovanja v vrtcu sem spoznala, da je partnerski odnos s starši, medsebojno spoštovanje, zaupanje in naklonjenost največji dar za otroka, njegovo rast in napredek.                                  

Pokljuka.

Smučanje. Smeh. Veselje. Radost.

Prvi večer.

Otroci so se po pravljici in pošti veselo razkropili v postelje in počakali na poljubček za lahko noč. Strokovne delavke smo pri nekaterih otrocih opazile, kako je vanje lezel strah, domotožje.

Te otroke smo stisnile, obrisale solzo, pomagale pregnati tesnobo in mirno zaspati. Za tri, štiri otroke je bil spomin na mamico prehud, potrebovali so dodatno tolažbo, telesni dotik, ki je zagotovil varnost za nemoteni spanec.

Biti čuten, razumevajoč in empatičen je naloga strokovnega delavca, ki popelje najmlajše na zimovanje ali letovanje.

Opazujem te ťnaše otročkeŤ in se poskušam vživeti vanje. Ob tem mi misli uidejo k vam starši, k sebi kot materi, babici in kot vzgojiteljici.

Svojim otrokom želimo vse dobro. Najboljše. Ali ob tem pomislimo, da vse prevečkrat pozabimo, da si morajo otroci nabirati lastne izkušnje in da je naša prvenstvena naloga nuditi jim dovolj širine, možnosti in zmožnosti za dosega le-teh.

Smiselno se mi zdi, da se vprašamo: naredimo dovolj za njihovo samostojnost? Jim morda ne odvzemamo te možnosti?

Pomislimo na njihove prve korake k samostojnosti: ťSAM BOM!Ť in pomislimo nase: jih slišimo ali oviramo? Če oviramo? Zakaj? Iz strahu, da se jim ne bo kaj zgodilo? Ker čevlji niso na pravi nogi? Ali preprosto zato, ker so prepočasni v tem hitrem tempu življenja.

Otroci nekaj časa poskušajo, se upirajo, nato pa se večina vda in čaka, da postorimo namesto njih.

ťPOMAGAJ MI, DA BOM NAREDIL SAM!Ť je prošnja v duši slehernega otroka. V imenu otrok jo je izpovedala Maria Montessori, znamenita zdravnica in pedagoginja. U s l i š i m o  jo! Zavoljo otrok in tudi zato kot pravi Zlobec:

Od dolgih potovanj iz sebe vase,

ko iščeš se, izgubljaš, ko bežiš

pred samim sabo, v lastno past drviš

in na nič več ne misliš, najmanj nase.

Da bodo znali misliti nase, si zaupali in samozavestno, odločno, veselo ter razposajeno, brez stiske, hodili po svoji poti.

Jelka Zornada