Poročilo LDN za šolsko leto 2019/2020

Kakšno leto!

Nepredvidljivo!

Kakršno je življenj samo.

Sama to novo realnost razumem kot ponujeno priložnost za poglobljeni pogled v notranji in zunanji svet.

Zahtevna naloga! Ki terja od posameznika odgovorno držo. Jo zmoremo?

Ko berem poročila strokovnih delavk me preplavlja dober, pomirjajoči občutek. Neizmerna hvaležnost - za vztrajnost, na poti imenovano vseživljenjsko učenje. Ponos, da smo skupaj zmogle "odstranjevat ovire in prepoznale, da ni resnice, je le notranja resnica, ki zamegli, da bi poskrbeli, da bistvene stvari ostanejo bistvene" (C. Johnson).

In kot pravijo strokovne delavke:

ˇ         "Letošnje leto je bilo z vseh vidikov izredno zanimivo, ustvarjalno, prijetno in spodbudno."

ˇ         "Vnesti sebe, svoj pristop, kar mi je bilo omogočeno. Slišati, upoštevati in nadgraditi, otroku postaviti izziv."

ˇ         "O vsem smo se znale odkrito pogovoriti, prihajati skupaj do zaključkov in razmišljati o svojem delu. Pogovori mi pomenijo širši vpogled v dogajanje."

ˇ       "Velikokrat kot posameznik vidiš zadevo na en način, …kajti vsak posameznik nosi odgovornost, ki posledično privede do uresničevanja ciljev organizacije, ustanove, torej našega vrtca."

ˇ         "Verjamem, da vedoželjnost brez odgovornosti do sebe in drugih lahko rani ter odgovornost brez vedoželjnosti ugaša igrivost. Šele preplet obeh ustvarja in nagrajuje."

Učeče se organizacija je v resnici postala naša skupna usmerjenost. Visoka stopnja strokovne povezanosti, ki strmi k: biti boljša, strokovnejša, odgovornejša, kreativnejša, avtonomnejša…

Ustvarile smo prostor za rast in napredek. Lasten. In otrok, ki so nam zaupani.

Kljub temu, da smo vrata zaprli za dva meseca, da nam ni uspelo v celoti realizirati vseh nalog, smo leto uspešno zaključili.

Sprejeli smo situacijo, se ji prilagodili in povezali z našimi otročki ter njihovimi starši preko Facebooka s pestrimi namigi, kako se preko igre povezati z vrstniki  na daljavo.

GIBANJE

Športna pedagoginja je cilj ťbiti osredinjen na otrokaŤ prepletala z ozaveščanjem otrok glede njihove odgovornosti, s katero vplivajo na uresničitev lastnih želja in potreb.

Zaveda se, da je gibanje otrokova osnovna dejavnost, ki pospešujejo ostala področja njegovega razvoja.

Kajti pri otroku se znotraj gibanja paleta čustvenih stanj neprestano spreminja, gibanje otroku nudi pridobivanje socialnih veščin, igre spodbujajo njegovo gibalno in miselno kreativnost ter razvijajo vsa druga področja dejavnosti. Zato je zelo pomembna drža športne pedagoginje, ki skrbno zastavlja učno okolje in razume ter pozna otrokove razvojne značilnosti.

V letošnjem šolskem letu je prednostne naloge s področja gibanja precej prepletala med seboj. Veliko je bilo načrtnega povezovanja z angleščino ter s knjigo.

Kulturno dediščino je vključevala preko gibalnih iger naših babic in dedkov, ki jih starejši otroci že dobro poznajo, najmlajši pa so jih odkrivali na novo.

Žal je letošnja situacija, COVID 19, preprečila srečanje treh generacij in s tem povezano seznanitvijo novih iger naših prednikov.

Smo pa uspešno realizirali projekt ťSimbioza vrtecŤ in preživeli prijetno dopoldan s starimi starši. Odšli smo na pohod po naši bližnji okolici.

Preko iger so tudi utrjevali ekologijo: razvrščali so pripomočke ťsmetiŤ na svoja mesta, skrbeli za naravo na pohodih ter na drugih športnih dogodkih (kros, drsanje…).

Zaradi epidemije so nekatere dejavnosti odpadle (plavalni tečaj, gibanje s študenti), k nekaterimi pa smo jih povabili preko Facebooka (Tek podnebnih sprememb, Pot ob žici). A kljub temu so vsi naši otroci osvojili Malega sončka. Čestitam!

Športna pedagoginja z opazovanjem, načrtovanjem vsebin in pristopov, s pripravo varnega in stimulativnega učnega okolja ter z nenehnim preverjanjem sebe, pušča v otroku sledi, ki vodijo v trajne gibalne navade.

EKOLOGIJA

V prizadevanju, da bi nam letos uspelo uresničiti tezo, da je naše igrišče idealno okolje za odkrivanje, opazovanje in raziskovanje rastlinskega in živalskega sveta smo se povezali z mamico Sabino. Izdelali smo načrt izboljšav, nakupili vse kar je bilo predlagano, povabili k sodelovanju starše, izvedli delovno akcijo v okviru spoznavnega srečanja in skozi leto pričakovali rezultate, ki pa jih kar ni bilo.

Epidemija nam je preprečila, da bi s pomočjo strokovnjaka odkrili razloge za to.

Potrebna bo temeljita samoevalvacija sleherne med nami in skupna odločitev kako naprej.

V ekološkem kotičku so skrbeli za rastline, preverjali vlažnost zemlje, zalivali, spomladi posejali oz. posadili, a zaradi epidemije niso uspeli presaditi na gredico.

Lepo so skrbeli za zeliščno špiralo. Pleli. Porezali meto, meliso, žajbelj, jih posušili, shranili in podarili staršem ob koncu koledarskega leta.

Letos jim je uspelo kontinuirano opazovati izbrano drevo.

Pisančki so ekološki kotiček oplemenitili z drevesom, ki sta ga izdelali strokovni delavki, in ga skupaj z otroki (po predhodnim opazovanjem v naravi) dopolnjevali oz. spreminjali (listje, ptički, sneg).

Zlatooki pa so svoje drevo fotografsko beležili. Opazovali raziskovali, pogovarjali, ustvarjali (z listjem, plodovi, lubjem, vejicami) in s tem procesom globalno širili svoje znanje in spretnosti (med drugim - izdelali družabno igro Kostanj ne jezi se).

V samem procesu sem letos opazila mnogo več prenosa z izobraževanj in zavedanje vloge strokovnega delavca v igralnici osredinjeni na otroka.

Več je bilo usmerjenosti na posameznega otroka z vidika njegovega močnega področja. Zaradi notranje motivacije je otrok lažje artikuliral svoje interese in pridobival nova spoznanja in izkušnje.

V obeh skupinah je bilo več prostora za spoznavanje žuželk, kar je lepo dopolnilo življenjski krog in soodvisnost rastlinskega in živalskega sveta.

Učno okolje je otrokom omogočalo spodbude za sodelovanje, vedoželjnost, nagovarjalo k tveganju (semena, zalivanje, poskusi), ustvarjanju (ponujeno jim je bilo več nestrukturiranega materiala) in doživetju estetskega užitka.

Dejavnosti, lastna aktivnost, opazovanje, razvijanje pozornosti do narave, planeta, ubesedovanje vsakdanjih navad.... je le delček, a ZELO pomemben!

Kajti živimo v podnebni krizi, zato je potreben razmislek o lastnih dejanjih, stališčih v luči prihodnosti. In našega vpliva nanjo.

JAZ TEBI – TI MENI

Umeščanje knjige med prednostne naloge vrtca dokazuje našo družbeno odgovornost!

Želja, da se pogovarjamo o prebrani knjigi, da si izmenjamo vtise, občutke, rastemo in bogatimo ob njej, smo letos uresničile. Še več, tekst iz knjige Moje življenje je moja odgovornost Petra Molarnega je bila rdeča nit letošnjega izobraževanja. In dodana vrednost naši rasti!

Septembra smo ponovno namenili veliko pozornosti k dvigu bralne kulture v sodelovanju s starši in NMBS.

ťBralni dežnikŤ je bil s strani staršev dobro obiskan. Veseli nas, da so se tudi letos odzvali starši druge narodnosti in brali v svojem materinem jeziku.

In krepili vrednostno sporočilo knjige!

Letos smo namenili posebno pozornost lutki, ki je močno izrazno sredstvo za najmlajše. Smo redni obiskovalci LGL, ki ga otroci doživljajo navdušujoče. Z vsemi čutili. In občutki.

A v vrtcu smo ji gotovo namenili premalo pozornosti.

Zlatooki so izbrali vsak svojo najljubšo pravljico, lik iz nje in ustvarili lutke, ki so krasile njihov bralni dežnik. Vzpodbujali smo jih k izbiri različnega materiala in tehnik. In kasneje k ustvarjanju lastnih predstav in dramatizacij znanih besedil.

Pri Pisančkih pa je lutke izdelala strokovna delavka, s katerimi so skozi celo leto otroci podoživljali, razčiščevali svoj notranji svet in ga pričeli razumeti, igrali različne vloge in krepili medsebojne stike.

Otroci so z aktivno lutkovno dejavnostjo vstopali v ustvarjalni proces in s tem krepili zavest o sebi. Zmorem znam. Vrstniki, moja Gaja, Karin, Anja, Alenka, Jelka, Katarina, Nives me gledajo. Poslušajo. So navdušeni. Ploskajo mi!

Smo pa tudi me pripravile vrsto predstav zanje: predstava o volku, Piščanček Pik, Zvezda Želja.

In letos nam je uspelo (kar bi si želeli večkrat, a cena izvajalcev je za nas previsoka. Smo majhen vrtec) gostiti gledališče v naši hiši! Obiskalo nas je Gledališče Smejček s predstavo Zlati lonček. Otroci so neizmerno uživali!

Pomen lutkovne umetnosti je vzgoja in hkratno nagovarjanje k obiskovanju gledališč, kulturnih prireditev za vse življenje.

Zlatooki so letos bogatejši za spoznanje namiznega gledališča - kamišibaj, katerega so otroci zelo radi uporabljali za dramatizacijo, igrali so različne igre s pomočjo kart: rime, besede na podani glas….. Za razvijanje grafomotorike so otroci večkrat posegali po črkah Montessori. Črke, največkrat stavnica, so jih spodbujale k ustvarjanju novih besed, ob katerih so se neizmerno zabavali.

Pri Zlatookih so vsi, razen enega otroka, ker se po epidemiji ni vrnil v vrtec, uspešno zaključili Ciciuhca, pri Pisančkih pa ni uspelo le dvema otrokoma. Iskrene čestitke vsem! Staršem, otrokom in strokovnim delavkam.

Mesečni načrt, ki smo ga skrbno, strokovno in redno reflektirali in načrtovali je gotovo botroval k realizaciji nalog in ciljev, ki smo jih za letos načrtovali. Tako je bilo mnogo več menjav knjig, revij vezanih na vsebino, ki so se odvijala v oddelku in tudi knjiga ťmesecaŤ je dobila svoje mesto in veljavo. Tudi v bodoče moramo ohraniti ta segment in ga nadgrajevati.

ANGLEŠČINA

Z dobro prakso iz šol leta 2018/19 smo nadaljevali tudi letos. Ga Polona in kasneje strokovne delavke so uspele ohraniti otroško radovednost in navdušenje nad usvajanjem angleških besed.

Strokovne delavke so pano v kotičku za opismenjevanje redno menjavale in dopolnjevale z novimi besedami z namenom ohranjanja interesa, medsebojnega sodelovanja in usvajanja novih besed.

Za prihodnje šolsko leto bi bilo smiselno razmisliti, skupaj z otroki, na kakšen način, kam, kako bi zbirali že usvojene besede, pesmi…

Žal nam je epidemija preprečila zaključno predstavitev, ki je bila vedno dobro obiskovana in navdušujoča za vse deležnike.

Hvala Polona še za eno čudovito, pestro in bogato leto!

KULTURNA DEDIŠČINA

Počasi se v nas krepi pomen ljudskega izročila. Kar me zelo veseli!

V sodobnem času se marsikaj izgubi. Pozabi. Zato je toliko bolj pomembno zavedanje, da nas poznavanje ljudskih pesmi, šaljiv, izštevank, običajev…bogati in ohranja kot narod.

Letos smo pesmim, plesu in rajalnim igram dodali običaje in šege.

Zlatooki so že znanim rajalnim igram, pesmim dodali pesmi povezane z običaji (Škoromati). Kaj več pa jim je tudi na tem področju zagodla epidemija.

So pa bili otroci s Škoromati dejavni kar nekaj časa; dal jim je možnost izbire glede na njihove interese, jim razširil vedenje z širšim družbenim okoljem (obrobje Brkinov), razvijal matematični jezik, ustvarjalnost, vztrajnost. In na koncu-zabavo! Kot nekoč.

Vedno sem zagovarjala tezo, da mora predšolski otrok najprej spoznavati svojo kulturo, deželo in se šele nato (v vrtcu, seveda) podati v svet. A v vrtcu Metulj so zastopani tudi drugi narodi. In iz spoštovanja do kulture starša in posledično otroka, bi bilo potrebno v prihodnje iskati povezave, razlike… Na ta način bi izkazovali spoštovanje in hkrati bogatili drug drugega z različnimi kulturnimi vrednotami in načinom življenja.

Pisančki so skozi celo leto prepevali in poslušali ljudske pesmi, razvijali ritmični in melodični posluh ter izvajali preproste, otrokom primerne gibalne korake.

S knjigo Enci benci na kamenci so se otroci srečali z izštevankami, šaljivkami in jih znova in znova poslušali. Otroci so se ob poslušanju neizmerno zabavali, smejali in izražali navdušenje. Izštevanke smo povezovali tudi z drugimi področji ( vlak, Piščanček Pik, drevo…), ki jih je vzpodbudil k igri, razvijanju matematičnega jezika, spoznavanju okolja, družbe in k ustvarjanju.

Ritem, smešne besede, njim mestoma nepoznane, so bile vir govornega izražanja. Napredka. Kar me nagovarja k odločitvi, da bi otroke vzpodbudili k tvorjenju lastnih rim, šaljivk, izštevank in jih zbrali v knjigi, morda v reviji Metuljev let ali….

Kot sem že omenila, družba se skozi čas spreminja, a z lastno šaljivko, izštevanko otrok razvija nove ustvarjalne možnosti, ki temeljijo in imajo izhodišče (J.Bogataj) v našem ljudskem izročilu.

Tudi letos nismo pozabili na Vseslovensko petje, a prepevali smo tako kot po širni Sloveniji. Doma. S svojimi najdražji.

SKRB ZA ZDRAVJE                                                                           

V času, ko je v javnosti tako močan poudarek na higieni rok, sem prepričana, da večini predšolskih otrok to ne predstavlja večjo oviro.

Strokovni delavci ves čas posvečamo veliko skrb osebni higieni. In iz ponavljanja nastane navada. Dnevna rutina, ki ima svoje zakonitosti, svoj ritem iz dneva v teden v leto, vnaša v otroka varnost in red. In predvsem, če ima pri tem besedo. Da lahko vsak posameznik prispeva svoj delež pri oblikovanju pravil, bo toliko lažje ta pravila ponotranjil in implementiral.

Skrbimo za zdravo in kulturno prehranjevanje, za vnos pijače, predvsem vode oz. nesladkanega čaja skozi dan, bivanja na prostem, vključujoč  pet dnevnega bivanja na ranču Kaja in Grom ter zimovanja na Pokljuki. Letovanje na Debelem Rtiču pa je že iz znanih razlogov odpadlo.

V prihodnosti upam, da bodo te oblike ponovno vpeljane, saj vemo, da lahko z redno telesno aktivnostjo, zdravo prehrano, dobrimi socialnimi stiki in duhovno dimenzijo - zase naredimo največ.

Odgovorno in varno bivamo na prostem – zaščiteni s sončno kremo, pokrivali in sredstvi proti klopom.

SODELOVANJE S STARŠI

Bilo je povezovalno leto. Usmerjeno k skupnemu cilju – delovati v dobro otrok. Bilo je čutiti naklonjenost, medsebojno povezanost, zaupanje. Zavedanje, da smo drug za drugega pomemben člen. Partnerji, ki smo soodgovorni za optimalen otrokov razvoj.

Skupnih srečanj je sicer bilo nekaj, a je epidemija posegla tudi v ta segment. Nekaj sem jih že omenila, dodala bi tradicionalno božično-novoletno srečanje, ki je vedno dobro obiskano in čarobno. Letos smo brali našo avtorsko pravljico Zvezda Želja in vsaka družina je oblikovala svojo zvezdo želja iz modelirne mase.

Tudi zaključek šolskega leta je bil letos drugačen. Obe skupini sta pripravili videoposnetek, ki je zajemal predstavitev skupine, prikaz dnevne rutine in različne procese, ki se odvijajo v vrtcu. Starši so se odzvali izrazito pozitivno, bili so presenečeni in hvaležni za naše delo.

SODELOVANJE Z OKOLJEM

Za letošnje leto smo bili dogovorjeni za sodelovanje z Domom starejših občanov. S koordinatorko doma sva dorekli načrt sodelovanja, jeseni nam je zagodel dež, kasneje pa koronavirus. Tudi z nekaterim drugimi zunanjimi sodelavci nismo mogli realizirati sodelovanje, a kljub temu smo program kvalitetno izvedli, za kar se vsem iskreno zahvaljujem:

ˇ         Veganski restavraciji

ˇ         Poloni Mikuž INI-MINI

ˇ         MOL-u (oddelek za šport, program Mali sonček)

ˇ         Lucky Luki (drsanje)

ˇ         Planetu otrok (zimovanje)

ˇ         Zavodu za šport RS Planica (nagradni natečaj ťNajbolj športni vrtec – šport in vrtec na daljavo pomlad 2020Ť)

ˇ         ŠD Novinar ( jesenski kros v lastni režiji)

ˇ         Simbiozi giba (projekt ťSimbioza VRTECŤ- pohod s starimi starši)

ˇ         LGL

ˇ         Knjižnici šiška

ˇ         ZD Šiška, medicinski sestri Vesni

ˇ         Jahalnemu klubu Rožnik

ˇ         Ranču Kaja in Grom

STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE

Postopoma smo prihajali do te stopnje izobraževanja, ki bi jo lahko postavila kot referenčni okvir za odgovorno strokovno delovanje v vseživljenjski učeči se družbi. Zavedamo se pomena našega dela, ki ga odgovorno in z naklonjenostjo opravljamo in se hkrati zavedamo, da ga ne moremo opravljati mehansko, vedno po istem postopku.

Letošnje izobraževanje so vse strokovne delavke ocenile pozitivno. Všeč jim je bila vsebinska raven, ki je zajemala zgodbe kot rdeča nit med aktivi in portfolio in jim ponudila novo znanje, širino in razvoj strokovne identitete. Uspelo nam je ustvariti klimo, ki je zagotavljala odprto komunikacijo, zavedajoč se, da kritično ocenjevanje lastne vloge ni kritika, temveč strmenje k prenovi mišljenja o praksi.

Kot razmišljajoči praktiki smo dosegli nivo, ki nenehno izpraševanje, samovrednotenje, iskanje novih oblik in pristopov  razume kot odraz odgovornosti za doseganje višje kakovosti svojega dela.

Letos je bilo drugačno leto. Leto pretresov, sprememb in sprejemanja nove normalnosti.

V času karantene smo bili medsebojno povezani preko ITK in smo nadaljevali z branjem in razmišljanjem o sebi, svojem delu in naših najmlajših in malo starejših. Ki smo jih zelo pogrešali.

Jelka Zornada,

Zunanja strokovna delavka

Ljubljana, avgust 2020