V začetku šolskega leta smo se Pisančki spoznavali, navajali na rutino, spoznavali igralnico, nove prijatelje, vzgojiteljice in igrače. Otroci so največ zanimanja pokazali ob igri z različnimi žogami. Poleg igre smo prepevali pesmi o njih. Najbolj prijetno so se odzvali na pesem Rdeča žoga, avtorja Janeza Bitenca. Med odkrivanjem nam je na pot prišla tudi plišasta rdeča žoga. Je del celoletnega projekta Knjižna torbica, katerega bomo izvajali tekom šolskega leta. S projektom smo letos začeli v skupini, vsi Pisančki skupaj. Knjižna torbica vsebuje plišasto rdečo žogo in zvezek z utrinki. Z nami je ostala en teden. Skupaj smo se igrali, raziskovali, opazovali, jedli obroke, počivali itd. Počela je vse, kar smo počeli mi. V tem tednu pa smo poleg zanimanja za žoge, bili že malo jesensko obarvani. Začeli smo bolj zavzeto zbirati, iskati različne jesenske plodove. K sodelovanju so bili vabljeni vsi otroci, skupaj s svojimi starši. Odziv je bil res velik in tako smo skupaj poskrbeli za pester in barvit jesenski nabor.
Nekje med vsemi plodovi je bila tudi buča. Velika oranžna buča. Pri otrocih je pritegnila ogromno zanimanja. Postala je naša glavna tema raziskovanja ter posledično naša knjiga meseca Veliki bučni podvig, avtorice Katy Hudson. Spoznali smo bibarijo Reci fuč in igro na dlani Kuham, obe avtorice Tamare Kranjec. Ogledali smo si lutkovno predstavo Veliki bučni podvig, katero sva izvedli skupaj s Sanjo, risali smo buče, jih primerjali (buče med seboj in z žogami), pripravili in posušili peške za ptice in se veliko pogovarjali. Pogovor je nanesel tudi na to, da bučo lahko pojemo. Torej je naše vprašanje bilo: »Kaj bi naredili iz nje?«. Glede na vse ugotovitve, nas je najbolj pritegnila ideja o bučni juhi. Da je bilo vse pripravljeno in narejeno, kot je treba, smo k nam na pomoč povabili očka g. Gašperja Kahneta in Catering.LAB. Dobili smo res sproščeno, poučno, nazorno in igrivo predstavitev celotnega postopka priprave in kuhanja bučne juhe. Na koncu, ne da je juha mamljivo dišala, bila je slastna. Na pogostitev smo povabili tudi Zlatooke.
Z zgoraj opisanim jesenskim dogajanjem, smo celostno podprli metodologijo Korak za korakom. Otroci so bili pobudniki, razvijali ideje, kazali zanimanja ter določali cilje. Midve sva jim sledili, jih opazovali in poskrbeli za pestro izbiro načinov raziskovanja. Vse se je med seboj sinhrono prepletalo in nastala je čudovita jesenska zgodba Pisančkov.
Zapisala: Eva Škufca