Miselni izzivi pri gibanju (2. del)

Dr. Ranko Rajović, avtor programa NTC učenje (ki temelji

na spoznanjih o razvoju in delovanju otroških možganov) pravi, da so človeški možgani zmožni ustvarjanja novih povezav med živčnimi celicami v največjem obsegu do dvanajstega leta starosti, te povezave pa so osnova za vse nadaljnje učenje.

Zato je pomembno, da se otroci v zgodnjem obdobju ne učijo usvajanja znanja zgolj reproduktivno, v smislu povezovanja dejstev in učenja na pamet, temveč da pridobivajo novo znanje na osnovi razumevanja, ki vključuje tudi ustvarjalno uporabo znanja v vsakdanjih življenjskih situacijah.

Kognitivne ali miselne sposobnosti (mišljenje, orientacija v prostoru, razumevanje, računanje, učenje, govor, presoja, odločanje, reševanje problemov) so višje možganske funkcije. Podobno kot na ostalih razvojnih področjih.

Pomembno je, da se otroci učijo z dejavnostjo ter z gibalnimi in miselnimi igrami. Vsakič, ko nekaj poskušajo narediti na novo, vzpostavljajo nove možganske povezave. Vsakič, ko vztrajno znova in znova ponavljajo in poizkušajo, utrjujejo že vzpostavljene možganske povezave. Treba jim je omogočiti skakanje, plazenje, plezanje, hojo z bosimi nogami … Dovoliti jim je potrebno, da naredijo napake in se na lastnih izkušnjah učijo. Otroci se najbolje učijo z igro.

Starši pogosto delajo napake iz nevednosti ali pa iz strahu, da se bo otrok poškodoval. Otroka pretirano ščitijo in prehitro ugodijo otrokovim zahtevam. To povzroča, da otrok nima dovolj spodbud, ni dovolj aktiven in ne dobiva novih izkušenj. V možganih pa so posledice tega takšne, da povezave med nevroni ne nastajajo oziroma odmirajo.

Težave z učenjem pa nastajajo tudi v šoli. Namesto da bi se otroci zabavali, ko se učijo, postane učenje mučno. Zaradi reproduktivnega načina učenja otroci v šoli doživljajo stres. Takšen način učenja je v nasprotju z delovanjem možganov. Možgani delujejo z asociacijami. Otrokom bi morali omogočati slikovno pomnjenje.

Ravnanja staršev, ki so otroku v korist

Omogočite otroku:

•  Veliko gibanja, sprehodov (hoja z bosimi nogami - po mivki, travi, pesku; hoja po robnikih).

•  Skakanje po blatnih lužah, postelji.

• Hoja po vseh štirih tako, da z dlanmi pritiska ob tla.

•  Različne igre z žogo.

• Pogovarjanje z otrokom!

•  Vrtenje okoli svoje osi.

•  Gledanje tv-ja, igrice na računalnikih in i-padih omejite na kratek čas.

Zapisala: Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje

(po zapiskih iz predavanja dr. Rajovića)