01 320 42 20  
041 454 930
    

Kotiček za starše

POMEN ŠPOTNIH AKTIVNOSTI NA SNEGU


 

V Sloveniji je smučanje eno izmed najbolj priljubljenih športno-rekreativnih dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle. Ta šport ima nedvomno izreden pomen za otrokov celostni razvoj. Z gibanjem na svežem zraku izdatno pripomoremo k ohranjanju in krepitvi njegovega zdravja in k bujenju njegove ljubezni do narave. Zato so vse aktivnosti v naravi v zimskem času prijetna in koristna popestritev. To je način, kako otroci z radostjo, veseljem in sproščenostjo na nevsiljiv način vzljubijo novo vrsto gibanja in se prilagodijo na nove življenjske razmere (Makuc idr., 2011).

 

Poleg številnih drugih radosti, ki jih otrok doživlja in spoznava na snegu, usvoji tudi specifičen način gibanja, ki predstavlja pomemben doprinos k njegovi motorični učinkovitosti. Otrokom organizirajmo zanimivo, sproščeno in zabavno aktivnost tudi zunaj, na snegu in na svežem zraku. Igra, ki otroku pričara poseben svet, v katerem se bo zabaval, je primarna vsebina in sredstvo, s katerim pristopimo k smučarskemu opismenjevanju otrok. Seveda morajo biti otroci za tako aktivnost primerno telesno pripravljeni ter opremljeni. Da je igra v vetru, snegu in mrazu neprijetna in otroka ne pritegne, je običajno zmotno mišljenje, ki se rodi v odraslem človeku. Otrok bo z veseljem izrabil priložnost za aktivnost, le ponuditi mu jo je treba in jo primerno organizirati (Pišot in Videmšek, 2004).


Katarina Leben, uni.prof. športne vzgoje

 



 

                                                           

ZLATO PRIZNANJE ZA NAJBOLJ ŠPORTNI VRTEC


Konec lanskega šolskega leta smo se vključili v natečaj: »Najbolj športni vrtec«. Brez večjih pričakovanj, a vseeno v upanju, da lahko na področju gibanja konkuriramo tudi z vrtci z daljšo tradicijo iz celotne Slovenije, smo komaj čakali na rezultate. Konca avgusta so nas obvestili, da smo prejeli ZLATO PRIZNANJE za najbolj športni vrtec.

 

Največjo potrditev, da smo na pravi poti, nam na prvem mestu zagotovo dajejo otroci; zlato priznanje pa je le še dodatna spodbuda za nadaljevanje in nadgrajevanje področja gibanja v vrtcu Metulj.

 

Prejeli smo tudi denarno nagrado za nakup športne opreme, ki nam bo v veliko pomoč pri nadgradnji gibalnih izzivov za otroke.

 

Organizatorju (Zavod za šport RS Planica) se zahvaljujemo za možnost sodelovanja, za nagrado in za podporo na naši športni poti.

 

Športne dejavnosti s katerimi smo se prijavili na natečaj:

  •  izvajanje vseh stopenj programa Mali sonček

  • 100% vključenih otrok v program Mali sonček

  •  zimovanje z osnovnimi dejavnostmi na smučI

  •  tečaj prilagajanja na led in drsanja

  •  tečaj rolanja

  • 2-3 dnevni tabor v naravi z izlet

  • udeležba na sklepni prireditvi Mali sonček

  • 10-urni plavalni tečaj za vrtce

  • udeležba na Mini olimpijadi

  • udeležba na pohodu za vrtce po Poti ob žici



Priložili smo tudi potrdilo o:

  • obisku Fakultete za šport

  • obisku znanega športnika

  •  jahanju

 


Katarina Leben, uni.prof. športne vzgoje

 

                                                           



POROČILO LDN ZA ŠOL.LETO 2015/16


 

Celostni razvoj otroka je temeljni cilj vzgoje v vrtcu Metulj izhajajoč iz otrokove notranje motivacije, razvojne primernosti in učnega okolja, ki mu zagotavlja razumevanje. Ki mu sporoča, da ni pomemben rezultat, temveč proces! Da ni pomembno kako zgleda nek izdelek, temveč kaj ob njem doživlja, ko ga izdeluje. Pomembna je njegova miselna dejavnost, spontanost. Cilj je pot!

 

Ustvarjamo okolje, ki nudi otroku odgovore na njegove interese, razvija njegova močna področja, spretnosti, občuti, da je sprejet in spoštovan, usvaja vrednote ter čustveno in socialno raste.

In ritem, ki zagotavlja varnost in mir v duši otroka.

 

Otrokova pobuda je bila rdeča nit letošnjega šolskega leta. Ki je zahtevala od strokovnih delavcev načrtovanje učnega okolja, ki je otroku zagotavljal uresničitev njegove ideje. S tem smo mu omogočili dejavnost, ki je bila posledica njegove notranje motivacije, spoznavanje pomena kooperativnosti močnih področjih posameznikov, razmislek o primernih sredstvih za realizacijo ideje, ozaveščanje o dani priložnosti za izražanje lastnih zamislih in nadgradnjo obstoječega znanja.

 

Pristop, ki izkazuje spoštovanje in posledično gradnjo otrokovega samozaupanja, vero vase.

 

Pot k sebi je za otrokov razvoj izredno pomemben segment! Je sporočilo, da biti sam pomeni svobodo. Neodvisno osebnost. Zaupanje v lastne odločitve in zavedanja pomena odgovornosti do sebe.

 

Otrok je bil usmerjen v proces, ki je bila posledica notranjih vzgibov. Interesov. Izkustveno učenje, ki mu je omogočalo do višje stopnje spoznavanja, razumevanja, sodelovanja in zaupanja.

 

Zavedamo se lastne odgovornosti za oblikovanje okolja, ki otroku omogoča optimalno rast in napredek in hkrati prepoznavamo lastne izzive za izboljšanje.

 

Prednostne naloge smo kontinuirano izgrajevali in umeščali v kurikul vrtca.

 

Strokovni tandemi so se odzvali na zastavljene cilje prednostnih nalog v skladu z lastnim vedenjem,  znanjem in odnosom.

 

V enem oddelku so bile prednostne naloge povezane in integrirane v vsa področja kurikula kar je skupino  pomembno oblikovalo, izgradilo, dalo možnost za doživljanje, ustvarjanje pesmi, rim, likovnih del, plesa, raziskovanja in  nadgradnje v najširšem smislu.

 

Vsebine, ki oblikujejo otrokov pogled na svet se učimo prepoznavati kot možnosti za njegova razumevanja in sposobnosti odzvati se, vplivati na sistem vrednot, ki so izredno pomembne za njegovo dozorevanje in nam v razmislek in prevetritev.

Zato so na tem področju pred nami pomembni izzivi z namenom pridobivanja novega znanja in razumevanja aktualne prakse.

 

Pri ekološki pismenosti smo naredili pomemben korak naprej pri razvrščanju odpadkov z izdelavo kompostnika in poglobili odgovornost do okolja.

Otroci so opazovali in spoznavali proces spreminjanja narave skozi leto in odgovornost človeka do nje: na vrtu (jesen – stelja; zima – počitek, skrb za ptiče in drevesa; pomlad – delo, obnovitev skalnjaka s pomočjo očkov, sejanje, saditev, obrezovanje; poletje – pridelki), na travniku, bližnji okolici, opazovalnem drevesu, živi meji, v gozdu in cvetličnih lončkih.

Smo aktivni z namenom, da otrok izkusi čute, spoznava, prepoznava, pokuša, primerja, neguje, obira, uporablja, suši, konzervira.

V prihodnje si moramo še bolj prizadevati, da bomo zmanjšali razkorak med razvojem pojmovnega in procesnega znanja.

 

Gibanje je otrokova osnovna dejavnost. Je rezultat zorenja ter izkušenj in pospešeno vpliva na njegov čustveni, socialni in spoznavni - kognitivni razvoj!

 

V vrtcu Metulj sledimo osnovnemu cilju gibanja: ohranjati zdravje in razvijati motorične spretnosti in  sposobnosti.

Otroci so v okviru prednostnih nalog spoznavali, da lahko z gibanjem podoživljajo zgodbe, pravljice, celo lastne; da je urejanje okolja lahko tudi gibalna igra; da je razvrščanje pripomočkov/orodij na svoja mesta podobno kot ločevanje odpadkov v njim namenjene koše za smeti,…

 

Gibanje je organizirano v športni igralnici pod vodstvom športne pedagoginje, ki izvaja skupinsko in individualno vadbo. Če vreme dopušča otroci pridobivajo gibalne izkušnje tudi na igrišču, travniku, gozdu, na snegu. V sodelovanju s strokovnimi delavkami izvaja vadbo tudi v obliki orientacijskih krosov, izletov, sprehodov in z zunanjimi sodelavci na letovanjih, zimovanju, drsanju, plavanju, Pot ob žici in jahanju. Otroci so tudi uspešno zaključili program Mali sonček.

 

Individualna vadba je nadstandard, ki potrjuje našo zavezo, da otroku ne dopustimo ujeti se, temveč omogočiti rast v lastnem tempu s ciljno naravnanostjo.

 

V letošnjem letu smo gibanje obogatili z gibalnim kotičkom, ki ga je strokovna delavka pripravila 1x tedensko za otroke iz starejših dveh skupin. Kotiček je sprejel največ 8 otrok hkrati in nagovarjal k  uresničitvi lastnih gibalnih dejavnosti in iskanju lastnih rešitev.

 

Našo strokovnost, odgovornost in nenazadnje našo prizadevnost potrjuje Zlato priznanje na področju športa, ki smo ga  pridobili v letošnjem letu.

 

 

Angleščina je integrirana 1x tedensko pri najmlajših in 2x tedensko v drugih dveh oddelkih. Otroci  se lutke Hippo in njegovih prijateljev vedno znova zelo razveselijo. Z njimi vstopajo v svet angleščine in na njim primeren pristop srečujejo s tujim jezikom v igralnici, na igrišču, na sprehodu, v naravi in letovanju. Otroke spodbuja k neverbalni in osnovni verbalni komunikaciji preko iger, poslušanja pravljic, pesmic, gibanja, igre vlog in likovnega ustvarjanja po principu konvergentnega učenja.

Starejši otroci so v letošnjem letu pokazali samozavest in samozaupanju v izražanju.

 

Knjiga nas je nagovarjala celostno. Ker je dar. In vir za vseživljenjsko učenje, božanje, ustvarjanje lastnih knjig z namenom predstavitve svojih dosežkov, svojih pravljic, pesmi, ugank. Otrok je začel razmišljati o sebi kot avtorju: pisatelju, pesniku, raziskovalcu, novinarju, razpravljavcu, ilustratorju...

Ustvarili smo različne knjige in »izdali« tudi svojo prvo revijo, ki verjamem, da bo tudi v prihodnosti naša spremljevalka.

Za otroke so strokovne delavke ob koncu šolskega leta zbrale njihove dosežke in uspehe v knjigi z namenom trajnega vpogleda v lastni napredek.

Negovali in hkrati spodbujali smo otrokovo potrebo po domišljijskem svetu! Tudi z dramatizacijo, ki je čudovita oblika otrokove rasti, navdušenja, poistovetenja, ustvarjanja, veselja in razreševanja problemov, krepitev samozavesti, samouveljavitve, odločanja, kritičnega razmišljanja in navduševanja nad življenjem.

Otroku se je začela dvigovati zavest o sebi, svojih možnosti in zmožnostih.

Z odgovornim izborom kakovostne literature smo mu zagotavljali usvajanje jezika in jezikovnih zmožnosti, kakor tudi z obiskom lutkovnih predstav, plesne predstave Pepelka in opere Bastien in Bastienna.

 

Skrb za zdravje je ena temeljnih obvez strokovnih delavcev, zato tudi pri tem segmentu ravnamo odgovorno in tenkočutno.

Prehranjevanje je v današnjem času zelo kompleksno in terja veliko mero odločnosti upreti se ponujeni  globalizaciji. Sami  strmimo k temu, da sodelujemo z ljudmi, ki so povezani z lokalnimi pridelovalci  hrane in imajo visoka etična merila.

 

Večina otrok uživa različno sadje, poskuša raznovrstno hrano in jo kulturno uživa. Vsak dan imajo otroci na voljo dovolj tekočine (čaj in vodo), vendar še niso vsi otroci zaznali občutek žeje in samostojno segli po tekočini, kar je naša naloga za prihodnje šolsko leto.

Skrbimo za lastno higieno telesa, zob (umivanje zob so otroci izvajali 3x v šol letu pod strokovnim nadzorom medicinske sestre. Zobne ščetke so otroci prinesli od doma) in zdravstveno higienski režim v igralnici, športni igralnici in na igrišču. Tudi letos smo v peskovniku zamenjali mivko, ki jo pogosto prekopljemo in izpostavimo UV žarkom.

S pomočjo projekta Varno s soncem odgovornejše delujemo in ne zanemarjamo zaščito ter varnost. Tako otroci kot odrasli se trudimo spreminjati nevarne navade v ustreznejše, kar dokazuje tudi redna uporaba pokrival, zaščita pred soncem in klopi z ustrezno kremo ter bivanje na prostem do 10 ure dopoldan v vročih poletnih dneh.

Starši so za otroka najpomembnejši. Tega se močno zavedamo, zato z njimi razvijamo partnerski odnos. Negujemo vzajemni odnos v dobrovit otroka, načrtujemo skupna srečanja in igro, ki krepi otrokovo pozitivnost, zaupanje vase in bližnje. S tem mu pomagamo, da dejavno vstopa v svet in v odnose. Občutenje medsebojne naklonjenosti in zaupanja porojeno med starši in njegovimi vzgojitelji otroku viša občutek varnosti, potrebo po odprtosti za življenje. Za ljubezen v sebi in okoli sebe. Za drobne stvari, ki ga (nas)razveseljuje(jo). Da je vsak trenutek pomemben. Tukaj in zdaj!


Zunanji sodelavci so pomembni doprinos rasti in napredka nas vseh, zato jih odgovorno izbiramo in smo jim hvaležni.


Sodelovali  smo:

  •  Veganska restavracija Pod Klancem - prehrana
  • GIZ Slovenska zelenjava - ekologija
  • Proevent d.o.o. - otroški bazar, Gospodarsko razstavišče
  • LGL – 3 predstave
  • Cankarjev dom - SNG Opera in balet Ljubljana – 2 predstavi
  • Knjižnica Šiška -Ciciuhec
  • MOL Oddelek za šport - Mali sonček
  • Jahalni klub Rožnikom
  • Planet otrok – zimovanje na Pokljuki
  • Lucky Luka – tečaj drsanja
  • Športna hiša Ilirija – tečaj plavanja
  • Peter Mankoč
  • Fakulteta za šport
  • Ranč  Kaja in Grom – letovanje na Vojniku
  • Mladinsko zdravilišče Debeli rtič- letovanje
  • Rok' n ' banda – novoletno srečanje s starši
  • prof. Andreja Vukmir, zavod Pogled: Celostni razvoj otroških možganov – izobraževanje, starši, strokovni delavci
  • Urška Cvetkovič, društvo Hospic: Žalovanje – izobraževanje, starši, strokovni delavci
  • ZD Šiška: ustna higiena, medicinski sestri Angelca in Vesna

 

Zavedanje pomena nenehnega strokovnega izpopolnjevanja je v vrtcu Metulj na visoki ravni. Zavedamo se, da le razmišljajoči praktik, praktik, ki zmore premagovati lastne ovire, strmi k rasti in odstira samega sebe v skritih globinah lastnega jaza lahko obvladuje prostor z raznolikimi emocionalnimi, vedenjskimi, doživljajskimi subjekti. Ki z žarom opravlja svoje poslanstvo in vnaša v prostor svetlobo.

 

Jelka Zornada

zunanja strokovna sodelavka


Ljubljana, 29.8.2016

 

                                                           



MISELNI IZZIVI PRI GIBANJU – 3. del

 

V vrtcu Metulj smo z otroki (3-6 let) naredili 3 gibalne preizkuse (po programu NTC učenje) in ugotovili, da smo na dobri poti.

Prvi test otroci niso opravili najbolje, pri 2. in 3. preizkusu pa so se izkazali.

 

Preizkusili smo se v:


1.  Testu fine motorike otrok

Otrok roko položi na mizo tako, da s celo dlanjo pritiska ob mizo. Nato dvigne le prstanec na roki. Če to lahko naredi, ima dobro razvito fino motoriko.

 

2. Preizkusu prilagajanja vida

Otrok ujame žogo pred sabo z obema rokama z vsemi desetimi prsti.


3.  Preizkusu razvoja ravnotežja

Otrok sonožno skoči nazaj (opazujemo doskok).

 

Analiza:


Test fine motorike otrok

1. test smo izpeljali tako, da smo se z otroki igrali igro »klavirček«. Prsti otrok so predstavljali tipke na klavirju. Ko je pianist pritisnil na določen prst, se je le ta moral dvigniti od podlage (klopi). Večina otrok je imela težave pri dvigovanju prstanca; z dvigovanjem ostalih prstov pa večina ni imela večjih težav.

 

Preizkus prilagajanja vida

Pri 2. preizkusu so otroci žogo sprva lovili na svoj način, nato pa po navodilih. Ob tem so bili zelo uspešni - tudi ob nadgradnji naloge, ko so žogo lovili brez predhodnjega opozorila.


Preizkus razvoja ravnotežja

Sonožni skok nazaj je večina otrok izvedla suvereno (brez strahu in oziranja nazaj) ter s stabilnim doskokom.


Zapis in izvedba: Katarina Leben, uni.prof. športne vzgoje

 

                                                              


 
MISELNI IZZIVI PRI GIBANJU (2. del)


 

Dr. Ranko Rajović, avtor programa NTC učenje (ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju otroških možganov) pravi, da so človeški možgani zmožni ustvarjanja novih povezav med živčnimi celicami v največjem obsegu do dvanajstega leta starosti, te povezave pa so osnova za vse nadaljnje učenje. Zato je pomembno, da se otroci v zgodnjem obdobju ne učijo usvajanja znanja zgolj reproduktivno, v smislu povezovanja dejstev in učenja na pamet, temveč da pridobivajo novo znanje na osnovi razumevanja, ki vključuje tudi ustvarjalno uporabo znanja v vsakdanjih življenjskih situacijah.

 

Kognitivne ali miselne sposobnosti (mišljenje, orientacija v prostoru, razumevanje, računanje, učenje, govor, presoja, odločanje, reševanje problemov) so višje možganske funkcije. Podobno kot na ostalih razvojnih področjih.

 

Pomembno je, da se otroci učijo z dejavnostjo ter z gibalnimi in miselnimi igrami. Vsakič, ko nekaj poskušajo narediti na novo, vzpostavljajo nove možganske povezave. Vsakič, ko vztrajno znova in znova ponavljajo in poizkušajo, utrjujejo že vzpostavljene možganske povezave. Treba jim je omogočiti skakanje, plazenje, plezanje, hojo z bosimi nogami … Dovoliti jim je potrebno, da naredijo napake in se na lastnih izkušnjah učijo. Otroci se najbolje učijo z igro.

 

Starši pogosto delajo napake iz nevednosti ali pa iz strahu, da se bo otrok poškodoval. Otroka pretirano ščitijo in prehitro ugodijo otrokovim zahtevam. To povzroča, da otrok nima dovolj spodbud, ni dovolj aktiven in ne dobiva novih izkušenj. V možganih pa so posledice tega takšne, da povezave med nevroni ne nastajajo oziroma odmirajo.

 

Težave z učenjem pa nastajajo tudi v šoli. Namesto da bi se otroci zabavali, ko se učijo, postane učenje mučno. Zaradi reproduktivnega načina učenja otroci v šoli doživljajo stres. Takšen način učenja je v nasprotju z delovanjem možganov. Možgani delujejo z asociacijami. Otrokom bi morali omogočati slikovno pomnjenje.

 

Ravnanja staršev, ki so otroku v korist

Omogočite otroku:

  •  Veliko gibanja, sprehodov (hoja z bosimi nogami - po mivki, travi, pesku; hoja po robnikih).

  •  Skakanje po blatnih lužah, postelji.

  •  Hoja po vseh štirih tako, da z dlanmi pritiska ob tla.

  •  Različne igre z žogo.

  • Pogovarjanje z otrokom!

  •  Vrtenje okoli svoje osi.

 


  •  Gledanje tv-ja, igrice na računalnikih in i-padih omejite na kratek čas.

 

Zapisala: Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje

(po zapiskih iz predavanja dr. Rajovića)

 


 

 

MISELNI IZZIVI PRI GIBANJU (1. del)

 

 

Z vrtcem Metulj smo se v januarju, 2016 udeležili strokovnega posveta dobrih praks v vrtcih na temo: »Miselni izzivi v vrtcu«. Velik poudarek je bil na gibalnem razvoju predšolskega otroka, ki pomembno vpliva na ostala področja razvoja.

 

Dr. Rado Pišot poudarja, da gibalno učenje vpliva na celostni razvoj predšolskega otroka. Žal pa je gibalna aktivnost v sodobnem in razvitem svetu izgubila svojo pomembno vlogo - ki je veliko več kot sredstvo za premikanje (sredstvo za komunikacijo, izraznost, identifikacijo, socializacijo, integracijo, … ). Napredki v modernih tehnologijah so življenje »olajšali« gibanja in nas odtujili od različnih socialnih dejavnosti. Današnji način življenja tako

postaja vse bolj sedeč in to že zgodaj v otroštvu.

 

Ulica, kjer so otroci izpostavljeni osnovnim gibalnim izkušnjam, je postala nadstandard!

 

Dejstvo, da so gibalne kompetence (gibalne sposobnosti + gibalna znanja) eden od najpomembnejših dejavnikov spoznavanja samega sebe in interakcije z okoljem pa tudi skladnega razvoja in ohranjanja zdravja, je bilo že večkrat dokazano. Razvoj na gibalnem področju zagotavlja otroku, da preko različnih izkušenj razvije gibalne kompetence, ki pomembno vplivajo tudi na vsa druga razvojna področja in jih običajno sam v otroštvu visoko vrednoti.

 

Ugotovljeno je, da je gibalni razvoj zelo pomemben za razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. Gibalna dejavnost aktivira miselne funkcije, zato so za otroka v razvoju zelo pomembne gibalne in druge problemske izkušnje, ki imajo še posebej v prvih šestih letih življenja neprecenljivo vrednost. Gibanje je že samo po sebi miselni izziv, saj mora vsako živo bitje temu področju razvoja nameniti veliko pozornosti, kajti ni samo po sebi umevno, da znamo hoditi, se premikati, teči, se vrteti, kotaliti, skakati. Za vse to moramo vložiti veliko volje in truda, da to obvladamo. Otrok svoje dojemanje in doživljanje sveta povezuje z informacijami, ki izvirajo iz njegovega telesa, iz zaznavanja okolja, iz izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter z gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah.  

 

(vsebina: iz posveta in zbornika - »Miselni izzivi v vrtcu«)

 

Zapisala: Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje



 

Drsanje (»tečaj prilagajanja na  ledeno površino«)

 

»Huraaaa ...  že stojimo, že drsimo!« je bilo slišati že prvi dan na drsališču Zalog.

 

»En, dva, tri« so se vsi otroci postavili na drsalke in se že premikali po ledu kot miške, medvedi in žirafe; se učili pravilno pasti in vstati. Včasih je tudi ritka zadrsala po ledu… Takrat so jo okregali – »rit, pojdi se solit!« in že je bilo bolje J. Ob prihodu nas je na ledu pričakal koordinator Martin, ki nam je pomagal pripraviti telo na drsanje. Njegovo ime je otroke spomnilo na znano slovensko pesmico, ki nas je spremljala vseh 6 dni tečaja. Kljub spodbudam, da bi sestavili svojo – »drsalno«, je bila ta bolj atraktivna. Ko pride do ugank pa spodbude niso potrebne … 

 

Ela: »Kaj drsa po ledu?«

Tara: »Pingvin!«

Ela: »Neee, krava na ledu!« J

 

Iz dneva v dan so bili otroci spretnejši in pogumnejši. Spoznali so veliko novih znanj (počep, poskok, limonce, vožnja po eni nogi, vožnja v smeri nazaj, zaustavljanje, …), ki so jih proti koncu že spontano uporabljali na poligonu in jih nadgrajevali z lastno domišljijo. Zadnji dan so otroci svoje spretnosti pokazali staršem, kar jih je še dodatno motiviralo in spodbudilo, da se na led vrnejo tudi po koncu tečaja.


Zapisala: Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje



 

INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA PRI GIBANJU

 

V vrtcu Metulj se na vseh področjih dejavnosti trudimo upoštevati otrokove individualne značilnosti in potrebe. Tudi pri gibanju, ki je ena izmed prednostnih nalog vrtca, je velik poudarek na individualizaciji in diferenciaciji, ki se prepletata med različnimi oblikami vadb.

 

Diferenciacija je organizacijski ukrep, s katerim otroke razporejamo v homogene skupine (z možnostjo prehoda iz ene v drugo skupino), glede na njihovo starost, razvoj in druge značilnosti. Vadba je torej prilagojena manjši skupini otrok, ki so namensko vključeni v določeno skupino.

 

Individualizacija pa je učno načelo, ki zahteva dobro odkrivanje, spoštovanje in razvijanje utemeljenih individualnih razlik med otroci (Kovač in Jurak, 2010).

 

Diferenciacija je torej ukrep, s katerim omogočamo lažje izvajanje individualizacije. Izrednega pomena je dobro opazovanje in poznavanje otrok,  ki omogočata dobro načrtovanje in izpeljavo vadbe. Poleg poznavanja gibalnega razvoja otroka je pomembna tudi pozornost na kognitiven, socialen in čustven razvoj, ki imajo prav tako velik vpliv na učinkovito gibalno dejavnost otrok.

 

Diferenciacija in individualizacija sta potrebni zaradi velikih razlik med otroci: v gibalnih sposobnostih, znanju in telesnih značilnostih; pa tudi zaradi razlik v motivaciji/pripravljenosti za delo v skupini, socialnih veščinah in drugih posebnostih otroka (zdravstvenih, vedenjskih, … )

 

V vrtcu Metulj s prepletanjem različnih oblik vadb skušamo na otroka gledati celostno, da skozi razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti (ki mu bodo koristile tako v športu kot tudi pri ostalih dejavnostih v vsakdanjem življenju) posledično v največji meri vpliva tudi na druga področja razvoja.

 

Več o vadbah, ki so del programa gibanja pa v naslednjih prispevkih.

                                                                    

Zapisala: Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje

 



SAM

 

Niz dogodkov in odločitev na Pokljuki je botrovalo, da v roki držite našo prvo revijo, ki smo jo poimenovali Metuljev let.

Prvo? Ja, prvo.

Prizadevala si bom za »izdajo« še kakšne številke in vas že danes vabim k soustvarjanju naslednje.

 

V vseh teh letih delovanja v vrtcu sem spoznala, da je partnerski odnos s starši, medsebojno spoštovanje, zaupanje in naklonjenost največji dar za otroka, njegovo rast in napredek.                                   

Pokljuka.

Smučanje. Smeh. Veselje. Radost.

Prvi večer.

Otroci so se po pravljici in pošti veselo razkropili v postelje in počakali na poljubček za lahko noč. Strokovne delavke smo pri nekaterih otrocih opazile, kako je vanje lezel strah, domotožje.

Te otroke smo stisnile, obrisale solzo, pomagale pregnati tesnobo in mirno zaspati. Za tri, štiri otroke je bil spomin na mamico prehud, potrebovali so dodatno tolažbo, telesni dotik, ki je zagotovil varnost za nemoteni spanec.

Biti čuten, razumevajoč in empatičen je naloga strokovnega delavca, ki popelje najmlajše na zimovanje ali letovanje.

 

Opazujem te »naše otročke« in se poskušam vživeti vanje. Ob tem mi misli uidejo k vam starši, k sebi kot materi, babici in kot vzgojiteljici.

Svojim otrokom želimo vse dobro. Najboljše. Ali ob tem pomislimo, da vse prevečkrat pozabimo, da si morajo otroci nabirati lastne izkušnje in da je naša prvenstvena naloga nuditi jim dovolj širine, možnosti in zmožnosti za dosega le-teh.

Smiselno se mi zdi, da se vprašamo: naredimo dovolj za njihovo samostojnost? Jim morda ne odvzemamo te možnosti?

Pomislimo na njihove prve korake k samostojnosti: »SAM BOM!« in pomislimo nase: jih slišimo ali oviramo? Če oviramo? Zakaj? Iz strahu, da se jim ne bo kaj zgodilo? Ker čevlji niso na pravi nogi? Ali preprosto zato, ker so prepočasni v tem hitrem tempu življenja.

 

Otroci nekaj časa poskušajo, se upirajo, nato pa se večina vda in čaka, da postorimo namesto njih.

 

»POMAGAJ MI, DA BOM NAREDIL SAM!« je prošnja v duši slehernega otroka. V imenu otrok jo je izpovedala Maria Montessori, znamenita zdravnica in pedagoginja. U s l i š i m o  jo! Zavoljo otrok in tudi zato kot pravi Zlobec:

 

Od dolgih potovanj iz sebe vase,

ko iščeš se, izgubljaš, ko bežiš

pred samim sabo, v lastno past drviš

in na nič več ne misliš, najmanj nase.

 

Da bodo znali misliti nase, si zaupali in samozavestno, odločno, veselo ter razposajeno, brez stiske, hodili po svoji poti.

 

Jelka Zornada



GIMNASTIKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU


Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba. Ko prične obvladovati svoje telo, občuti veselje, ugodje in varnost.


Gimnastika od otroka zahteva dobro obvladovanje lastnega telesa; ob tem pa tudi veliko samozavesti in samozaupanja ter zaupanja v vaditelja, ki igra glavni člen pri njegovi varnosti. Pri vadbi je zelo pomemben individualni pristop do posameznika. Z dobro izbrano kombinacijo nalog in s primernim številom ponovitev na vsaki vadbeni uri vplivamo na otrokov celotni razvoj in na vse njegove gibalne sposobnosti. Zaporedje nalog mora slediti nekemu smiselnemu vzorcu.


Gimnastika ima neprecenljiv vpliv na razvoj skladnosti (koordinacije) gibanja, saj je ena redkih športnih panog, v kateri se gibanje izvaja v vseh smereh – naprej, nazaj, gor, dol, levo, desno. Pa tudi z vrtenjem telesa okoli vseh osi – čelne, dolžinske in globinske.


Osnovni elementi gimnastike so predhodna stopnja kompleksnejših športno-gimnastičnih elementov (akrobatike in orodne gimnastike) ter gibanj, ki se pojavljajo pri drugih športnih zvrsteh. Učenje gimnastike se lahko prične v vsakem življenjskem obdobju, pomembna je le prilagojenost programa namenjeni starostni skupini.

(prirejeno po: Obal, 2012)


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje




ZIMOVANJE NA POKLJUKI

Pa smo zaključili s 5 dnevnim zimovanjem na Pokljuki. Imeli smo se odlično in dosegli prav vse zastavljene cilje, povezane s smučanjem in novo rutino.

V ospredju pa je definitivno čustvena in socialna rast otrok, ki je bila proti koncu zimovanja več kot očitna.

Ponos otrok ob premagovanju lastnih ovir, pomoč drug drugemu v stiski, iskanje rešitev in pomoči ob izzivih, veselje ob pričakovanju prihajujočega po programu,... Vse to in še več so doživljali otroci v novem okolju - ponosni nase, da so usvojili nove smučarske prvine in pogumno preživeli teden dni daleč stran od svojih staršev.

Kljub pozitivnem doživljanju otrok vsega novega pa je pritekla tudi kakšna solzica, ki se je s pomočjo tolažbe strokovnih delavk in prijateljev hitro "posušila".

 

Nič pa ne zamenja toplega objema svojih staršev, ki so otroke pričakali pred vrtcem in jim okrepili zaupanje, da jih čakajo doma ne glede na to kako daleč so in ne glede na to koliko časa jih ni.


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje




OBISK FAKULTETE ZA ŠPORT

 

 

V četrtek, 5. 11. 2015 smo z Zlatooki obiskali Fakulteto za šport. Že sam pogled na ogromno športno dvorano (ki je prilagojena predšolskim otrokom, polna barv in raznovrstnih športnih pripomočkov ter orodij) nas je očaral. Bili smo polni pričakovanj, ki so se hitro pričela uresničevati.

 

Študentje FŠ - usmerjevalci elementarne športne vzgoje so otrokom pripravili vadbeno uro, polno novih in že znanih gibalnih izzivov, ki so jih otroci z navdušenjem izvajali. Vsebino so popestrili s čarovnicami in bučami, kar je še dodatno motiviralo otroke in jih spodbudilo, da so bili spontano dejavni ves čas vadbe.

 

Po igrivem ogrevalnem delu je sledil glavni del na vadbenih postajah. Otroci so prenašali »buče« (žoge) čez polivalentne blazine; jih kotalili in shranili na določeno mesto; se z »metlo« (vrvjo) zagugali čez prepad (med dvema švedskima skrinjama) in odleteli kot čarovnice proti tlem (s črvom). Na plezalni mreži so čarovnice brisale »pajčevino« (rutke), ki je prekrivala mrežo na različnih višinah. V zaključnem delu so se otroci poigrali s padalom in odšli domov z narisanimi nasmeški na obrazu, ki so jih spremljali ves čas vadbe.

                                                                                                       


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje



 

DEJAVNOSTI Z ŽOGO V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
(usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo – po kurikulumu za vrtce)


Prijateljstvo z žogo je za malčka veliko bolj pomembno, kot se nam zdi na prvi pogled. Gibalne igre z žogo so med otroki zelo priljubljena oblika gibanja in tudi druženja.


Pri delu v vrtcih pa se pogosto srečujemo z otroki, ki se žoge bojijo. Njim igre z žogo niso vir zabave in sprostitve, ampak vir strahu in stiske. Če se le da, se jim izognejo. Koliko gibalnih izkušenj pri tem ti otroci izgubijo, si lahko samo mislimo. Zato je pomembno, da otroka z žogo seznanimo že tedaj, ko je še čisto majhen. Zelo pomembno je, da starši poskrbijo, da ima njihov otrok že od vsega začetka življenja pri roki vedno vsaj eno žogo in da se z njo čim večkrat skupaj igrajo. S tem, prav tako kot z vsemi drugimi športnimi aktivnostmi, pozitivno vplivamo na otrokov gibalni, umski, socialni in telesni razvoj. Pomembno je, da igre prilagajamo starosti, spretnosti in stopnji razvoja otroka (prirejeno po: Battelino, 2010).


Če pri roki nimamo prave žoge, lahko uporabimo tudi preproste, doma ali v vrtcu narejene žoge iz pene, blaga ali papirja.


Temeljna gibanja z žogo so naslednja: nošenje žoge, usmerjanje ali vodenje žoge s kotaljenjem, vodenje žoge z roko, podajanje žoge, podajanje žoge z usmerjanjem, odbijanje žoge, lovljenje žoge, zaustavljanje žoge, meti žoge, udarci po žogi in brcanje žoge. Le-te lahko otroci izvajajo v obliki bolj ali manj zapletenih vaj in elementarnih igrah z žogo (prirejeno po: Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).


Različne dejavnosti z žogo v predšolskem obdobju vplivajo na razvoj koordinacije, preciznosti, moči ter ravnotežja. Situacijska gibanja z žogo dodatno vplivajo na razvijanje:

    • orientacije v prostoru,
    • hitrosti odzivanja,
    • pozornosti in
    • situacijskega mišljenja.


Skupinske dejavnosti z žogo spodbujajo tudi sodelovanje med otroki, spoštovanje pravil in strpnost.


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje



PLAVALNI TEČAJ

(16. 11. – 27. 11. 2015)


Naši metuljčki so v preteklih dveh tednih polni pričakovanj obiskovali plavalni tečaj v Športni hiši Ilirija.


Nekateri bolj, drugi nekoliko manj prilagojeni na vodo smo pogumno pričeli že prvi dan, ko so učitelji plavanja preverili naše plavalno predznanje in nas razporedili v homogene skupine. Hitro smo usvojili novo rutino – zajtrkovali nekoliko prej, z nahrbtniki odšli proti bazenu, se v garderobi preoblekli v kopalke, nadeli plavalne kape in natikače ter počakali na našega plavalnega koordinatorja Mitjo, ki smo ga ob prihodu obvezno prestrašili – buuuuuu . Kljub temu nas je vsak dan prijazno pospremil do bazena, kjer so nas pričakali plavalni učitelji – Miha, Lana in Aleksander; včasih tudi Alex in Mitja. In Katarina. Vsak dan so nas naučili kaj novega in nam pomagali, ko nam je voda malo ponagajala. Kako lepo je bilo, ko smo usvojili kakšno novo stvar in bili tako zelo ponosni nase.


Se že veselimo Plavalnega živ žav-a, kjer bomo staršem lahko pokazali kaj smo se naučili na plavalnem tečaju.


Hvala celotni plavalni ekipi Športne hiše Ilirija za lepo plavalno izkušnjo, ki se jo bomo še dolgo spominjali.


Katarina Leben, uni.prof.športne vzgoje





UČENJE KOLESARJENJA

(pridobivanje spretnosti vožnje s kolesom – po kurikulumu za vrtce)


Nekaj sončnih dni je še pred nami, s tem pa tudi možnost za učenje kolesarjenja vaših najmlajših. Da boste tudi starši lažje pristopili k temu, so spodaj opisane stopnje učenja kolesarjenja.

Nikoli ne smemo pozabiti, da učimo otroke, ki jim je najpomembnejša igra. Pred samim učenjem je pomembno, da otroka motiviramo in navdušimo za izbrano dejavnost. Otrok naj obvezno nosi zaščitno čelado, lahko pa tudi rokavice in ščitnike za komolce in kolena. Učenje naj bo oblikovano tako, da se otrok hkrati zabava in uči. Le tako bo užival v učenju in pridobil pozitiven odnos do kolesarjenja.


Stopnje učenja kolesarjenja


1. Prilagoditev kolesa

Prvi korak pri učenju je prilagoditev kolesa. Z otroškega kolesa odstranimo pomožna kolesa in pedala. Sedež spustimo do te mere, da ima otrok brez težav obe nogi hkrati na tleh.


2. Hoja in tek

Učenje začnemo s preprosto hojo in tekom na kolesu. Otrok sedi na sedežu in se poganja z nogami na tleh. Vajo poskušamo narediti hitreje. Med izvedbo smo kot pomoč neprestano ob otroku, da ga lahko ujamemo, če pade. Priporočeno je, da hodimo malenkost za otrokom.


3. Zaustavljanje

Na začetku je otroka treba naučiti varno zavirati. Zaviranje je odvisno od kolesa, saj nekatera otroška kolesa uporabljajo zavoro s premikom pedal v nasprotno smer poganjanja, druga pa imajo zavore na krmilu. Če so zavore na krmilu, je pomembno, da ima otrok dovolj velike in močne roke oziroma prste, da lahko zavira. Ključna je tudi pravilna nastavitev zavor.


4. Vožnja v prostem teku

Hojo in tek nadgradimo z občasnim dvigom nog in prosto vožnjo po dveh kolesih. Noge so še vedno dovolj blizu, da otrok lahko stopi na tla, če ga zanese. Ta vaja je zelo dobra za razvijanje ravnotežja. Otroka tudi preverjamo, kam gleda. Pomembno je, da ne gleda navzdol pod noge ali v krmilo, ampak da se nauči gledati pred sebe v smeri vožnje. Če gleda v smer vožnje, potem je to dober znak, da je na kolesu sproščen.


5. Vožnja v prostem teku z zavijanjem

Sprva naj otrok zavija le malenkost v desno in levo, nato pa mu lahko že postavimo nekaj stožcev, okoli katerih mora zavijati. Če otrok obvlada vožnjo v prostem teku in zna zavijati, je na kolesu sproščen, gleda v smer, v katero želi in če se zabava, potem je čas za naslednji korak.


6. Vožnja s pedali: prvi zagon

Otrok sedi na kolesu, pri čemer se njegova stopala še vedno dotikajo tal. Iz tega položaja naj dvigne eno nogo in jo postavi na pedalo. Zelo pomembna stvar pri prvem zagonu je pozicija pedala. Pedalo, na katerega bo otrok položil nogo, naj bo višje od drugega, zato da bo nanj lažje pritisnil. Otrokova naloga je, da z nogo pedal potisne navzdol, pri čemer se ustvari gibanje naprej. To vajo naj ponavlja z obema nogama.


7. Vožnja s pedali: pedaliranje in zavijanje

Ko se otrok nauči zagnati kolo, naj postavi na pedalo še drugo nogo in izmenično obrača pedala. Otroku lahko za začetek zagotovimo nekaj opore, tako da ga držimo za sedež. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da sam razvije občutek ravnotežja in koordinacije. Med tem ko se sam poganja, naj otrok sprva poizkuša narediti blage zavoje, nato pa vedno daljše in bolj zaprte. Za večjo motivacijo mu lahko postavimo stožce. Zavoje lahko dela tudi okoli vas, pri čemer mu bodite kot izziv in pomoč v trenutku, ko jo potrebuje (prirejeno po: Kodrin, 2013).


Katarina Leben, uni. prof. športne vzgoje



Vse pravice pridržane © Zasebni vrtec Metulj d.o.o.